Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
20

Človek je najhujša zver

Živali v folklori, literaturi in kulturi
Marjetka Golež Kaučič
Človek je najhujša zver Novo
28,00 € 28,00 € Prihrani 0,00 €
Na zalogi, dobava 1-5 delovnih dni

Knjigo zavijemo v darilni papir in zavežemo s trakom. Račun prejme kupec, knjigo obdarovanec.

2,90 €


Založba ZRC, ZRC SAZU
Zbirka Folkloristika
Leto izdaje 2024
ISBN 978-961-05-0792-5

Tehnične lastnosti
trda vezava
24 x 17 cm
1.320 g
544 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
družbene vede > etnologija in antropologija
zgodovina > kulturna zgodovina

Povej naprej

Založnik o knjigi

Knjiga Človek je najhujša zver Marjetke Golež Kaučič poskuša najti presečišče med klasičnimi in sodobnimi raziskavami živali v vseh treh ustvarjalnih sklopih človekovega ustvarjanja in življenja, ki pa niso osrediščene na človeka, temveč na žival v novih paradigmah sveta – novi ontološki paradigmi in živalskem obratu.

Knjiga je razdeljena na tri tematske sklope in 18 poglavij. Avtorica razpravlja o živalih v ljudski pesmi, pripovedništvu, poeziji, predstavlja psa v folklori, literaturi in filmu, ugotavlja različne negativne in pozitivne reprezentacije živali v medvrstnih odnosih in obravnava avtorske pesniške tematizacije živali.

Govori o poblagovljenju svetega, o živalskem bivanju in kulturi, konjih v fikciji in resničnosti, odnosu do živali v urbanem okolju ter o negativnih tradicionalnih praksah in smrti živali ter žalovanju za njimi. Monografija z inovativnimi multidisciplinarnimi pristopi predstavlja možnost oblikovanja drugačnih znanstvenih perspektiv glede odnosov človeka, živali in narave ter vzpostaviti nov pogled ekološke in čezvrstne družbene pravičnosti prav skozi folkloro, literaturo in kulturo.

Recenzija Bukla

Znanstvena svetnica Marjetka Golež Kaučič je svoja večdesetletna raziskovalna prizadevanja usmerjala predvsem na področje baladnega in drugega pesemskega izročila s poudarkom na vlogi in položaju živali v slovenski in svetovni literaturi, folklori in kulturi. Za seboj ima več znanstvenih monografij, v najnovejši, »posvečeni vsem živalim tega sveta«, pa z različnih perspektiv ter s pomočjo različnih konceptov in znanstvenih usmeritev preučuje tri ravni zoopoetike. V prvem delu razmišlja o zoofolklori in zooliteraturi, v drugem obravnava avtorske tematizacije živali, v tretjem pa zooetiko, zoocentrizem in kulturne prakse. Že ko je pred četrt stoletja začela raziskovati živali v folklori, ne kot metafore in simbole, temveč kot resnična bitja, se je zavedela, da se je lotila odpravljanja marginalizacije razvejanega področja, ki ga je poimenovala zoofolkloristika. Zdaj je v predgovoru v svojo razpravo celo zapisala, da so živali Judi tega sveta, saj so jih ljudje postavili na bregove izkoriščanja in prezira ter se dogovorili, da niso enakovredni del človeške družbe. Sama se je postavila na nasprotno stran, tako da izhaja iz stališča živali, kolikor lahko to naredi kot človeška žival, s čimer si, kot pravi, želi, pričakuje in zahteva enakovrednost vseh živih bitij tega sveta.

Iztok Ilich, Bukla 179

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...