Knjige
Avtorji / Založbe
Bukline rubrike
Novice
Založba UMco
O nas
Knjigarna
Košarica
Kategorije
Išči po
Napredno iskanje Moj račun
družina in vzgoja
duhovnost, ezoterika in osebna rast
enciklopedije in slovarji
ljubezen in spolnost
računalništvo in tehnika
turizem in vodniki
Prevesti ali propasti! Samo Rugelj
Pred približno četrt stoletja je oče kupil svoj prvi osebni računalnik, ki pa ni bil kaka zgodnja IBM-ova škatla, ampak za današnje pojme precej eksotičen japonski Atari. Ko smo si.. več>
Knjiga
Šepet brezčasja
Pesmi
Spremna beseda: Matej Krajnc
Založba: KUD Lema, 2012
Zbirka: Posebna zbirka
mehka vezava, 80 str.
Mere: 21x15 cm, 133 g
ISBN: 978-961-6879-15-6
Cena: 10,00 €
poezija, slovensko leposlovje
Kategorije:
leposlovje > poezija
Založnik o knjigi
Nuša Ilovar je svojo novo zbirko naslovila s »tihim« naslovom, s »šepetom«, kar pa še ne pomeni, da je treba naslov vzeti dobesedno, namreč da nas v knjigi čakajo tihe, šepetajoče pesmi. Ne, naslov je zgolj »zatišje pred nevihto«, ki nas pričaka med pričujočimi stranmi. Zdi se, da je zbirka tako mirno naslovljena zato, da (hote) še poudari svojevrstni intimni gejzir novih pesmi Nuše Ilovar.


Ilovarjeva nam s svojim brezčasjem, ki je hkrati intimno in nekako »zeigeistovsko«, že s prvo pesmijo ponudi zanimiv gordijski vozel.  »Pod odprtim ustjem / brezno teme«, zapiše v prvih dveh verzih uvodne pesmi Dvoboj, nadaljuje pa s Plamenico; z obema nekako programsko zastavi usmeritev šepetov svojega brezčasja, torej prostora, v katerem poezija traja večno, intima večno plameni in kjer brez konca plovejo tudi dvom, stiska, spoznanja najrazličnejše sorte, predvsem pa človeška bližina, tudi erotična bližina, ki je Nuša Ilovar ne preslišuje, pač pa jo vabi na intimni dvoboj. Morda še najbolj tako v pesmi Jezik, ki pa je nikakor ne smemo jemati zgolj enodimenzionalno erotično: Ilovarjeva namreč priziva bližino druge osebe, bližino sebe same in bližino jezika, tistega, ki ga uporablja kot orodje pri pesnjenju, torej poetičnega jezika. Naslada je tako lahko hkrati bivanjska, šepetajoča, samodržna ali pa ustvarjalna.


Kljub gejzirjenju pesniške besede Nuše Ilovar pa nas med stranmi pričaka tudi njena impresionističnost, povezana predvsem s samoto, poznimi urami ali posebnimi dnevi, ki že zaradi svoje narave priklicujejo nase (samo)refleksijo, denimo silvestrovo. A Ilovarjeva nikoli ne skloni glave, poraz ni možen: iz vsega drži pot v brezčasje, v poezijo, v nove izzive, ki jim bomo zagotovo kmalu spet priča v tej ali oni pesniški obliki in pesniški knjigi.
Sorodne knjige
Kdor je gledal to knjigo, je gledal tudi..
Za pravilno delovanje spletne strani morate imeti predhodno nameščen flash player. Dobite ga na uradni strani Adobe, na sledeči povezavi.
  Izšlo s podporo JAK RS