Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0
BuklaPlus

Različni bralci z različnimi potrebami

Veronika Rot Gabrovec, Bukla 93, 10.9.2013

Različni bralci z različnimi potrebami

Bralno društvo Slovenije je dan po mednarodnem dnevu pismenosti, v ponedeljek, 9. septembra 2013, organiziralo svoj 10. strokovni posvet, tokrat posvečen branju in bralcem s posebnimi potrebami.

V uvodnem sklopu je Cirila Peklaj spregovorila o tem, kako se učitelj lahko spopada z učenčevim odporom do branja, Milena Košak Babuder pa o lažji berljivosti gradiv kot ključnem dejavniku spodbujanja branja mladih bralcev z disleksijo. Sklop je pozneje zaokrožila Martina Ozbič s poročilom o raziskavi, ki jo je opravila s skupino kolegov in katere rezultat je izviren vprašalnik, instrument za izdelavo predopismenjevalnega profila otrok.

Suzana Vasič in Tjaša Burja sta predstavili aktivne metode učenja in poučevanja, ki omogočajo boljši razvoj bralne in naravoslovne pismenosti. O učencih z govorno-jezikovnimi motnjami sta govorili tudi Nika Vizjak, ki je predstavila plodno sodelovanje učencev in mentorjev v spletni učilnici, in Anja Štrekelj s prispevkom o uspešnem razvijanju pismenosti. V tretjem sklopu predavanj so udeleženci prisluhnili referatu Tatjane Murn o vlogi brajice v procesu razvoja bralne pismenosti slepih, potem skupaj z Aksinjo Kermauner spoznavali vlogo tipnih slikanic za slepe pri razvijanju bralne pismenosti, z Nino Schmidt pa razvojno pot in možnosti uporabe ilustracij za slepe. O bralni pismenosti pri gluhih mladostnikih v primerjavi s slišečimi vrstniki in o dejavnikih, ki vplivajo na bralno uspešnost, je poročala Irena Dornik. Veronika Ciglar, Meta Štampek in Nataša Kordiš so predstavile nastajanje novega tipa slikanic in uporabo besedil Mojca Pokrajculja in Peter Klepec v slovenskem znakovnem jeziku v razredu.

Izkušnjo, kako knjižnica lahko zaživi tudi ob bralni znački za bralce s posebnimi potrebami, je s poslušalci delila Tanja Bratina Grmek iz Kosovelove knjižnice Sežana in predstavila Magajnovo bralno značko. Udeleženci so si z zanimanjem ogledovali tudi bogato razstavo posterjev, ki so pričali o primerih uspešne prakse in plodnega sodelovanja, ter prisluhnili njihovim avtoricam. Marija Repe Kocman in Nina Schmidt sta prikazali, kako se prilagaja učbenike in gradiva za slepe in slabovidne, Alenka Zupančič Danko je predstavila kompleksni proces opismenjevanja otrok z govorno-jezikovnimi težavami, Antonija Amon pa je pokazala, kako v knjižnico povabiti uporabnike s posebnimi potrebami in tako širiti bralno kulturo. Mojca Poberaj je udeležencem predstavila posebne pomočnike na štirih tačkah, ki spodbujajo branje pri otrocih s posebnimi potrebami. O uspešnem sodelovanju splošne knjižnice in centra za socialno delo na področju rejništva sta spregovorili Božena Kolman Finžgar in Silva Kos iz Radovljice, Tatjana Knapp in Saška Fužir pa sta razložili, kaj je to lahko branje.

Vsi udeleženci so pri praktičnih delavnicah lahko tudi sami poskusili brati besedilo v brajici in s simulacijskimi očali ter se naučili nekaj besed v slovenskem znakovnem jeziku.

Vse prispevke si lahko preberete v zborniku \'Tudi mi beremo. Različni bralci z različnimi potrebami\' (letos je izšel kar v dveh delih!).

Strokovni posvet BDS so podprli Didakta, Izum – Institut informacijskih znanosti, Mladinska knjiga, Založba Miš in Znanstvena založba Filozofske fakultete.

Soorganizator posveta je bil Cankarjev dom, Kongresni in kulturni center, Ljubljana.

Organizacijo in izvedbo posveta je sofinancirala Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

foto: Širjenje bralne kulture na terenu - Knjižnica ATL Radovljica


Povej naprej

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...