Novi izzivi – Nove pismenosti (New Challenges – New Literacies)
18. evropska konferenca o branju, Jönköping, Švedska, 6.– 9. avgust 2013
Zbralo se nas je kakih 300 udeležencev z vseh koncev sveta, od tega sedmerica iz Slovenije. Dve tretjini udeležencev sta se konference udeležili aktivno, z različnimi prispevki. Kar 100 referatov je bilo iz Severne Amerike (72 iz ZDA, 28 iz Kanade), 15 iz drugih držav zunaj Evrope in torej le 85 iz evropskih držav. Predvsem ob velikem številu referatov iz ZDA se sprašujemo, koliko je bila konferenca zares »evropska« in kaj tolikšen delež ameriškega »znanja« pomeni za Evropo.
Na odprtju konference je bila podeljena – bienalna – Evropska nagrada IRA za za promocijo branja 2013 (IDEC Award 2013); prejel jo je irski bralni projekt Improving Deaf Children\'s Literacy Skills Using the Edmark Reading Programme (Izboljšanje pismenosti pri gluhih otrocih z uporabo bralnega programa Edmark): z njim so šestim gluhim dečkom, ki jim je prvi jezik irski znakovni jezik, bistveno razvili bralno pismenost s programom Edmark http://www.proedinc.com/customer/productview.aspx?id=1068. (Z veseljem se spomnimo, da je IDEC Award 2011 prejel slovenski projekt Romi povabljeni v knjižnico Marte Strahinić in Ljudske knjižnice Metlika.)
Glede na naslov konference je bilo največ pozornosti – poleg izsledkom iz mednarodnih in drugih raziskav pismenosti – namenjeno novim sodobnim družbenim medijem, ki zahtevajo tudi nove oblike pismenosti. Tako raziskovalce kot praktike (učitelje, knjižničarje idr.) najbolj zanimajo mladi v času izobraževanja (osnovna in srednja šola), manj univerza, nato predšolsko obdobje, komaj kaj pa odrasli (kakih pet referatov). Še vedno je aktualna tema bralna pismenost v multitukulturnem in večjezičnem okolju, druge skupine otrok s posebnimi potrebami oz. ranljive skupine pa so bile na tej konferenci deležne le malo pozornosti. O otrocih z disleksijo, slepih in slabovidnih je govorilo le pet referatov.
Družbeni mediji, ki delujejo na ideoloških in tehnoloških temeljih interneta, se nenehno in hitro razvijajo, so vsesplošno dostopni in omogočajo prilagodljive tehnike komuniciranja (prinašajo vedno nove izzive), zahtevajo pa tudi vedno nove oblike pismenosti (definicija sodobnih sestavljenih pismenosti se tako rekoč dnevno spreminja). Od tradicionalnih se družbeni mediji razlikujejo zaradi posebnih značilnosti, ki med uporabniki omogočajo večjo povezanost, s tem pa tudi večje sodelovanje in obenem večjo tekmovalnost. Toda po drugi strani pri družbenih medijih ni mogoče predvidevati modela oz. načrta glede interakcije med uporabniki, prav tako je ni mogoče nadzirati, zato je potrebna dobra razvita kritičnost.
Sodobna mladina, t. i. »digitalna generacija«, raste s temi mediji, jih pozna in uporablja ter se navdušuje nad njimi; otroci so že od malega v stiku s sodobnimi digitalnimi mediji, zato je treba v šoli te izkušnje upoštevati in nadgraditi, bolj kot kadar koli so danes potrebni dobro usposobljeni učitelji, ki otroke naučijo kritične uporabe sodobnih medijev in kritičnega vrednotenja e-besedil. Obenem pa je seveda mladini treba razvijati klasično pismenost (ki uporablja povsem druge možganske centre kot digitalna pismenost), v motivacijo za branje klasičnih besedil pa najbrž vključevati spet sodobne medije (digitalizirano pripovedovanje pravljic, iPad, MP3 idr.). Poseben problem je razvijanje sodobnih pismenosti v državah v tranziciji in manj razvitih državah, kjer je klasična pismenost niže razvita.
Zaradi vse večje globalizacije, migracij, interneta in drugih medijev in tehnologij je še vedno vse večji izziv, kako promovirati medkulturni dialog, kako razvijati pismenost v multikulturnem, večjezičnem okolju; v vsakem primeru je treba predvsem upoštevati socialno-kulturni kontekst, iz katerega izhajajo učenci.
Jezikovno znanje je temelj dobro razvite bralne pismenosti, za razumevanje vsebine in pomena prebranega ter učenja. Za to si morata prizadevati tako dom (pomembno je družinsko branje!) kot šola (pomembna je dobro razvita sodobna pismenost in kritično vrednotenje, dobro izobraženi učitelji, vsak učitelj je obenem tudi učitelj branja). Poudarjajo pomen glasnega branja otrokom v predšolskem obdobju in pomen pogovora med mladimi bralci ter mentorji. Odrasli bralci so mladim zgled in najmočnejša motivacija za branje, sicer pa razvijamo zelo različne oblike motiviranja in promoviranja branja. Pri tem ima zelo pomembno vlogo tudi dobro razvita sodobna knjižnica.
Spet se zelo poudarja pomen branja za užitek (torej nikakor ne le informacijsko branje za učenje!). Tudi za našo deželo in za njeno Bralno značko pa so spodbudne vedno nove ugotovitve, da tudi v jezikovno šibkejših skupinah mladi radi berejo neobvezno, v prostem času, če se jim le knjige zdijo zanimive (branje spodbuja jezikovni razvoj!). Tudi v revnejših okoljih je dostopnost knjig (torej razredne knjižnice, darovane knjige) velika spodbuda k branju.
foto (Andrej Jalen): Podelitev nagrade IDEC Award 2013