Odličen tolmač zna poleg besedila prenesti tudi nastop govorca
Z Jano Veber, predsednico slovenskega Združenja konferenčnih tolmačev, smo se pogovarjali o poklicu tolmača in Združenju, ki je pred kratkim praznovalo 40. obletnico ustanovitve.
Za začetek – v čem je razlika med tolmačem in prevajalcem?
Prevajanje je pisno, tolmačenje je ustno, to je temeljna razlika. Morda se zdi, da to ni velika razlika, vendar so miselni procesi različni, saj ima prevajalec na voljo veliko več časa za premislek in iskanje terminologije kot tolmač, ki hkrati posluša, razume, pretvori v drug jezik, pove v drugem jeziku in spet posluša govorca. Tako se mora tolmač temeljito pripraviti vnaprej in je med delom izpostavljen večjemu stresu.
Kdaj so se slovenski tolmači povezali v združenje in s tem svoj poklic "institucionalizirali" in zakaj?
V društvo so se povezali pred zdaj že 41 leti. To so bili pravzaprav prvi izobraženi tolmači, ki so se znašli pred številnimi izzivi. Kot kongresni jezik je prevladovala srbohrvaščina, naročniki se pogosto sploh niso zavedali, da lahko govorijo tudi slovensko, poleg tega pa si si kot tolmač težko uredil status svobodnega poklica, saj poklic kot tak formalno niti ni obstajal. Da bi se laže soočali s temi izzivi, so se povezali in ustanovili društvo.
Ali obstaja tudi krovna tolmaška organizacija na mednarodni ravni in kakšna je njena vloga?
Na mednarodni ravni obstaja zveza AIIC (International Association of Conference Interpreters), ki je lani obeležila 60. obletnico ustanovitve in danes združuje več kot 3000 tolmačev iz več kot 90 držav. Organizacija se zavzema za interese članov in poklica kot takega, določa strokovne in etične standarde, deluje tudi kot pogajalec z institucijami EU, ki so največji delodajalec tolmačev.
V čem je glavna funkcija ZKTS danes in koliko članov združuje? Kdo se lahko združenju pridruži?
Danes štejemo dobrih 50 članov in naša glavna naloga je že od samega začetka skrb za interese članov in poklica. Izzivov nam ne zmanjka, čeprav so v vsakem obdobju malo drugačni. Kot večina poklicev se tudi mi soočamo s težavami, ki sta jih s seboj prinesli gospodarska in finančna kriza in uveljavljanje v teh časih je zagotovo lažje s skupnimi močmi. V združenje se lahko vključijo strokovno usposobljeni poklicni tolmači, ki morajo izpolnjevati visoka merila za včlanitev. Tako združenje jamči za strokovnost članov, člani pa zagotavljamo visoko kakovost storitve in imamo bogate izkušnje na področju simultanega in konferenčnega tolmačenja.
Kaj loči odličnega tolmača od slabega tolmača?
Povprečni tolmač je tisti, ki zna prenesti besede govorca iz enega jezika v drugega, a to počne samo na besedni slovarski ravni, ne da bi poznal izraze, ki so ustaljeni na tistem strokovnem področju. Dober tolmač zna prenesti misli, to pomeni, da razume, za kaj gre, in da se zna v obeh ali vseh delovnih jezikih ustrezno izražati. Občinstvo pri takšnem tolmaču po večini ne zazna, da tolmač ni iz »stroke«. Odličen tolmač zna poleg tega prenesti tudi nastop govorca. Predstavljajte si govorca, ki poln energije in navdušenja podaja svoje misli, zraven njega pa tolmač, ki sicer pove, kar je povedal govorec, vendar popolnoma ravnodušno, zdolgočaseno.
Se da dobrega tolmačenja priučiti ali gre bolj za talent?
Priučiti se da tehnike, npr. tehnike delanja zapiskov, tehnike povzemanja, združevanja besedila v krajše, razumljivejše enote, tehnike v kabini ipd. Vsekakor pa so potrebni tudi talent in pa določene značajske značilnosti. H kakovosti tolmačenja veliko prispevajo tudi izkušnje.
Ali ZKTS skrbi tudi za prirastek slovenskih tolmačev ali za to skrbi kaka druga institucija?
Za prirastek skrbita Filozofski fakulteti v Ljubljani in Mariboru, delno tudi v Gradcu, so pa naši člani vključeni v izobraževanje na vseh treh fakultetah, tako da posredno skrbimo za prirastek. V pripravi pa je tudi program mentorstva za mlade tolmače, da jim pomagamo na poti v svobodni poklic. Smo jim pa tudi brez tega programa kadar koli na voljo za nasvet in pomoč.
Kako je združenje obeležilo svojo 40. obletnico?
V preteklem letu smo imeli več medijskih nastopov, organizirali smo okroglo mizo, poleg tega pa smo izdali zbornik ob 40. obletnici ustanovitve združenja, ki je vsem na voljo tudi na naših spletnih straneh: www.zkts.si.