Primerjava izposoj knjig v slovenskih splošnih knjižnicah in prodaje knjig v največji knjigotrški mreži
Knjige pridejo med bralce po različnih poteh, od klasičnih (knjigarne in knjižnice) prek zgodovinsko močnih direktnih prodajnih poti, tipičnih za slovenski knjižni trg, do vse večjega števila drugih prodajnih mest, kot so veleblagovnice in domače ter tuje spletne trgovine s ponudbo tiskanih in elektronskih knjig. Ker za slednje relevantnih prodajnih podatkov še ni moč pridobiti, bom za primerjalno analizo najbolj izposojanih (knjižnice) in kupovanih (knjigarne) knjig uporabil vira, ki sta mi na voljo, to so javni podatki o izposoji v slovenskih splošnih knjižnicah in prodaji v knjigarnah največje slovenske knjigarniške verige. Za oba namreč lahko predpostavimo, da sta skupaj in posamezno kanala, po katerih bralci v Sloveniji najpogosteje dostopajo do knjig.
Že ob pogledu na statistike izposoj in prodaje knjig je jasno, da največ knjig med bralce »pripeljejo« slovenske knjižnice. Leta 2012 so si v slovenskih splošnih knjižnicah uporabniki na 264 izposojevališčih izposodili 25,4 milijona enot knjižničnega gradiva, leto prej pa 24,5 milijona enot gradiva, kar pomeni nekaj več kot 3-odstotno rast. Ocenjujem, da se je v približno 140 slovenskih knjigarnah v zadnjih letih prodalo končnim bralcem med 1– 1,2 milijona knjig v slovenščini letno, kar je približno kar 21-krat manj, kot je bilo izposojenih enot gradiva na dom v knjižnicah. Učbeniki pri knjigarniški prodaji niso všteti. Medtem ko se v knjižnicah pretok gradiva povečuje, beležijo knjigarniške statistike v taistem času padanje števila prodanih knjig.
S pomočjo sistema Cobiss, kjer so vključene vse splošne knjižnice, in lestvice Naj 10 v slovenskih knjigarnah, ki jo ureja GZS, lahko hitro povzamemo smernice zadnjih let. Zmagovalec knjižnične izposoje v zadnjih dveh letih je biografski roman Vesne Milek Cavazza, pred tem pa so vrh lestvice vrsto let osvajali ljubezenski romani Katheleen Woodiwiss. Pravzaprav ljubezenski romani v zadnjih treh letih z izjemo Cavazze, zasedajo vseh prvih deset mest najbolj izposojanih knjig. V letu 2013 so se med deveterico »ljubičev« znašli še nekoliko bolj začinjeni erotični romani E. L. James. Knjigarniški prvaki so bili zadnja tri leta različni. V letu 2011 je na lestvici Naj 10 zmagala Ljubezen gre skozi želodec 2 Valentine in Luke Novaka, v 2012 je bila ob koncu leta na vrhu knjiga Toneta Pavčka Angeli, lovoriko za leto 2013 pa je osvojila E. L. James s Petdeset odtenkov sive. Če bi sešteli prodane izvode v knjigarnah za zadnja leta, še več, za zadnje desetletje, bi odkrili nesporno kraljico knjigarniških lestvic: Luise L. Hay z Življenje je tvoje. Knjigarniške uspešnice so torej žanrsko raznovrstnejše in se z leti spreminjajo.
Recept za knjižnično uspešnico je torej ljubezenski roman, ki ga prav na vrhu zamenjujejo erotični romani, recept za slovensko knjigarniško megauspešnico pa je erotika s ščepcem rahlo poetičnega psihopopa slovenskega avtorja in z obvezno zabelo – kuharskimi bukvami televizijskih kuharjev. Pri lestvici Naj 10 seveda zmanjka podatkov po desetem mestu, zato se bomo morali zanesti na podatke samo ene knjigarniške mreže, ki pa je pri prvih desetih naslovih zelo podobna lestvici, ki jo sestavljajo v GZS, tako da je vzorec kar reprezentativen.
Ko stopimo s temena glave in se začnemo čez vrat in telo premikati navzdol po lestvicah naj 10 za leto 2013 izposoje v knjižnicah in prodaje v knjigarnah proti dolgemu repu, takoj opazimo, da je v knjižnicah prva stoterica zelo homogena. To pomeni, da stoterico popolnoma obvladujejo ljubezenski romani, ki jih zveste bralke in bralci berejo tako zavzeto, da se njihovo število vedno giblje okoli treh četrtin prve stoterice. Sledijo jim obvezna domača branja z okoli deset naslovi, pol manj pa je otroških knjig in romanov. Med stotimi najdemo osamljene primere kriminalk, priročnikov, biografij in drugih zvrsti.
Med stotimi najbolje prodajanimi v knjigarnah Mladinske knjige pa je bilo v letu 2013 največ knjig s področja popularne psihologije in osebnega razvoja (15), sledi otroško in mladinsko leposlovje (13), romani (11), darilne knjige (9) in ljubezenski, natančneje erotični romani (8). Med stotimi najbolje prodajanimi sem naštel 22 različnih zvrsti, medtem ko je v knjižnični stoterici za leto 2013 sedem različnih kategorij oziroma žanrov knjig.
Če se spustimo še niže po knjižnični lestvici, tja vse do 500. mesta, opazimo, da se ljubezenskim romanom počasi pridružujejo tudi drugi žanri. Od 101. do 500. mesta še vedno močno prevladujejo romani s prevladujočo ljubezensko tematiko, teh je več kot polovica, sledi otroško in mladinsko leposlovje (51), ki ga najmočneje zastopata Grozni Gašper in Anica, in kriminalni romani (46). Zatem pa zazija večja luknja, saj sledijo romani z dvajsetimi in pa stripi z osemnajstimi predstavniki. Tako med 101. mestom in 500. mestom knjižničnih izposoj najdemo knjige iz enajstih različnih žanrov (oziroma kategorij), kar je pol manj kot med prvimi stotimi najbolj prodajanimi knjigami v knjigarnah Mladinske knjige.
In kaj medtem ljudje kupujejo v knjigarnah? Med 101. in 500. mestom na prodajni lestvici so prvo mesto osvojile knjige otroškega in mladinskega leposlovja (71 naslovov), druga najmočnejša kategorija so priročniki za otroke in mladino, kjer prevladujejo pobarvanke in aktivnostne knjižice (58), na tretjem mestu so skupaj popularna psihologija in osebni razvoj (med prvimi stotimi je ta kategorija dosegla prvo mesto) in kuharice (33 naslovov). Sledijo romani (29), na šestem mestu so ljubezenski romani (19), na repu lestvice 500 najbolj prodajanih pa so kriminalni romani (5).
Med 101. in 500. mestom v knjigarnah Mladinske knjige je bilo 32 različnih kategorij knjig ali trikrat več kot na seznamu 500 najbolj izposojanih. Obema lestvicama je skupna močna zastopanost otroškega in mladinskega leposlovja. Treba pa je dodati, da so knjige, ki jih kupci pridobijo skozi druge knjigarniške mreže in predvsem v neknjigarniških prodajalnah v velikih nakupovalnih centrih, žanrsko precej različne od knjig, ki se prodajajo v mreži knjigarn Mladinske knjige. Še več, če bi ob bok knjigarniški in knjižnični lestvici postavili lestvico najbolje prodajanih naslovov v nakupovalnih centrih, bi verjetno hitro ugotovili, da so do 500. mesta izposojeni naslovi v knjižnicah in prodani v največji knjigarniški mreži žanrsko precej bolj sorodni kot tisti, prodani v nakupovalnih centrih.
Knjige, ki jih je sofinancirala Javna agencija za knjigo, so tako na lestvicah izposoje kot na lestvicah prodaje v zadnjih treh letih bolj ko ne redkost. Med prvimi 500 najbolje izposojanimi knjigami v splošnih knjižnicah so bili v letu 2011 trije naslovi, v letu 2012 štirje in v letu 2013 spet trije naslovi, ki so izšli s finančno podporo JAK RS. Med petstoterico najbolje izposojanih se skozi vsa tri leta pojavljajo isti avtorji. Našteli smo Gorana Vojnovića s Čefurji raus! in Jugoslavijo, mojo deželo, Paola Giordana s Samotnostjo praštevil in Draga Jančarja z romanom To noč sem jo videl, ki je prav tako kot oba Vojnovićeva romana dobil Delovega kresnika. Med prvo petstoterico najbolje prodajanih pri največjem slovenskem knjigotržcu je bilo tudi relativno malo subvencioniranih knjig, vendar še vedno nekaj več kot med najbolj izposojano petstoterico. V letu 2011 je bilo štirinajst, v letu 2012 enajst in v letu 2013 šestnajst takih naslovov. Na knjigarniški lestvici se je izmed podprtih knjig najviše uvrstila slikanica Bober Bor, ki je bila (tudi zaradi ugodne cene) v letu 2013 četrta, na lestvici knjižnične izposoje pa so v zadnjih treh letih močno zmagali Čefurji raus!, ki so se redno uvrščali med dvajsetim in petindvajsetim mestom. Za vsemi naštetimi podprtimi uspešnicami so promocijske aktivnosti: medijska pozornost zaradi nagrad, tematike ali pa samo promocijske aktivnosti založnika in knjigotržca. Veliko podprtih knjig razen knjigarniških in knjižničnih polic ne doživi nobene javne odmevnosti. Tudi zaradi tega bi bilo primerno razmisliti, da se znotraj podpore posameznega knjižnega naslova nameni del subvencije ne le proizvodnji posamezne knjige, temveč tudi njeni promociji.
Razmerje med močjo oskrbovanja slovenskih bralcev s knjigami med knjižnicami in knjigarnami je vidno tudi po številu izposoj in prodanih izvodih na posameznih mestih na lestvici. Lani je najbolj izposojena knjiga dosegla več kot 8.200 izposoj, knjiga na stotem mestu približno 3.800 izposoj in knjiga na 500. mestu nekaj več kot 2.300 izposojenih izvodov. V knjigarnah največjega slovenskega knjigotržca se je končnim kupcem najbolj prodajana knjiga prodala v več kot 2.500 izvodih, stota je dosegla skoraj 500 izvodov, petstota pa skoraj 200 izvodov. Knjižnične zmagovalke se je izposodilo približno 3,3-krat več, stote 7,6-krat več in petstote že 11,5-krat več kot knjig, ki so v knjigarnah na enakih mestih po prodaji.
Izposojamo si torej bolj ene knjige, kupujemo pa bolj druge. Le resna raziskava o bralnih in nakupovalnih navadah Slovencev bi pokazala, kakšne knjige ljudje kupijo, kakšne si izposodijo, predvsem pa kakšne preberejo in kakšne podarijo. Ob tem pa je seveda na mestu tudi vprašanje, ali ima množična oz. prevladujoča izposoja žanrskih knjižnih zgodb tudi ustrezen odmev v državni in občinski kulturni politiki.