Pravljičnih sedem let Naše male knjižnice
Sedem let je minilo, odkar je v skladu z idejo pisateljice in urednice Jane Bauer pri KUD Sodobnost International zaživel projekt Naša mala knjižnica, ki ga danes vodi Anja Keber, tudi prevajalka francoskih besedil. Namen projekta je odpirati in širiti literarni prostor, tako v domovini kot mednarodno, z najboljšo literaturo za mladino. Izvirnost in pomen projekta Naša mala knjižnica je prepoznala tudi komisija Ustvarjalne Evrope in ga ocenila visoko, žal pa v projektu ne izhajajo izvirna dela domačih avtoric in avtorjev, kar bi lahko omogočilo financiranje Javne agencije za knjigo. A ekipa vztraja in uspehi že odmevajo tako doma kot v tujini. Knjigo Groznovilca v Hudi hosti Jane Bauer v prevodu Gabije Kiaušaitė je Litovska sekcija IBBY podelila priznanje za najboljši, najbolj umetniški prevod mladinskega dela v letu 2015. O Naši mali knjižnici, ki postaja vse večja, o izkušnjah z gostovanji na Poljskem in v Litvi smo se za Buklo pogovarjali z Jano Bauer, vodjo in koordinatorico Anjo Keber in v projekt vključenim slovenskim avtorjem Petrom Svetino.
Bukla: Jana Bauer, Naša mala knjižnica je vse bolj odmevna. Kako se je projekt razvijal v preteklih sedmih letih? S kakšnimi izzivi ste se srečevali, česa si želite?
Bauer: Naša mala knjižnica je zrasla po malem, leto za letom. Projekt smo razvijali skupaj s sodelavci, med katerimi so tudi znani slovenski avtorji. Dolga leta smo delovali z minimalnimi sredstvi, toda napajal nas je fantastičen odziv, ki smo ga prejemali od šol, mentorjev, otrok ... Namen projekta je spraviti kakovostno literaturo do otrok in jih pritegniti k branju. Mislim, da iz nebralca narediš bralca, potem ko prebere dve ali tri zares dobre knjige. Samo doseči moramo, da jih prebere. Zato Naša mala knjižnica ne ponuja samo dobrih knjig, pač pa tudi dogodke. In raznovrstno evropsko literaturo. Sodobnost International je ena redkih založb, ki načrtno izdaja vrhunska dela in klasike iz različnih evropskih držav. Najbrž edina, ki prevaja literarna dela iz estonščine. Živimo v skupnem evropskem prostoru, pa se sploh ne poznamo. Na tej točki je kakovost projekta Naša mala knjižnica prepoznala tudi Evropska komisija in mu podelila kar 98 od 100 možnih točk. Od tu naprej se je zgodba spremenila, projekt je res zaživel. Pa ne le pri nas, ampak tudi na Poljskem in v Litvi. Za to je v veliki meri zaslužna Anja Keber, ki vodi in razvija mednarodni del projekta NMK in uspešno skrbi za promocijo slovenskih avtorjev v tujini. Seveda bi radi v projekt vključili še več izvirnih slovenskih del, a tu smo v veliki meri odvisni od podpore Javne agencije za knjigo, saj Evropska komisija podpira kroženje avtorjev in njihovih del, ne pa tudi izvirno produkcijo. To moramo zagotoviti sami. Žal pa se knjižni program Sodobnosti doslej na slovenskih razpisih ni uvrstil v programsko financiranje.
Bukla: Glavna cilja projekta sta spodbujanje in dvig bralne pismenosti, ki je po zadnjih mednarodnih raziskavah PISA med slovenskimi 15-letniki pod povprečjem držav OECD. Projekt NMK spodbuja veselje do branja kakovostnih del tako pri otrocih kot pri starših in mentorjih. Mednarodni del projekta se posveča vprašanjem, kako uveljaviti slovenske avtorje na tujih trgih, kako najti dobrega založnika, ki bi bil pripravljen ne le izdati knjigo slovenskega avtorja, ampak jo tudi primerno promovirati, kako slovenskemu avtorju poiskati tuje bralce ter kaj konkretno pomeni voditi in razvijati projekt.
Keber: Vse to je predvsem velik izziv. Prvič sodelujeta dve tuji državi, Poljska in Litva. S pripravami na mednarodni projekt smo začeli že kako leto pred samim začetkom in tako glavne stvari dorekli že vnaprej, a kljub vsemu je veliko dogovarjanja z obema partnerjema, upoštevati je treba posebnosti trga v posamezni državi in usklajevati aktivnosti. Z zadovoljstvom opazujemo, kako je projekt NMK, ki smo ga razvili v Sloveniji, uspešen tudi v tujini, kako raste in pridobiva nove razsežnosti – tako na Poljskem kot v Litvi so projekt po svoje nadgradili. Te sveže ideje, ki prihajajo iz drugega kulturnega okolja, pa seveda bogatijo tudi naš, slovenski del projekta. Na Poljskem na primer tesno sodelujejo z lutkovnim gledališčem Lalka in so pripravili več zanimivih delavnic, vezanih na knjige, vključene v projekt, v Litvi pa so okrepili vezi z organizacijo Menų valtys, ki je z ustvarjalnimi delavnicami knjige približala litovskim otrokom. Ena glavnih prednosti projekta je prav spoznavanje različnih kultur in jezikovnih okolij skozi mladinsko literaturo. Slovenski otroci so tako na primer pobliže spoznali odlično poljsko avtorico Anno Onichimowsko in vrhunski poljski ilustratorki. Litovski umetnik Kęstutis Kasparavičius pa je unikaten celo v mednarodnem evropskem prostoru.
Bukla: Intervju s Kęstutisom Kasparavičiusom ob njegovem gostovanju v Sloveniji smo tudi objavili v eni od lanskih številk Bukle. Uspešni pa ste tudi s predstavitvijo domačih avtorjev v tujini .
Keber: Slovenski knjigi, Antonov cirkus Petra Svetine in Groznovilca v Hudi hosti Jane Bauer, sta odlično sprejeti, zelo dobro prodajani, na gostovanju pa sta bila tudi avtorja deležna velike pozornosti. Upam si celo trditi, da projekt prinaša najbolje zasnovano mednarodno promocijo slovenske mladinske literature v zadnjih letih. Da smo to lahko izvedli, se moramo v največji meri zahvaliti evropski finančni podpori, pa tudi nekaterim drugim manjšim domačim podporam.
Bukla: V projekt je vključenih tudi vse več slovenskih vrtcev in šol. Otroci ob začetku šolskega leta prejmejo Ustvarjalnik na temo predstavljenih del. Njihove umetnine tudi nagradite z NAGRADO ZA SPODBUJANJE VESELJA DO BRANJA SONČNICA NA RAMI. Naloge, ki z Ustvarjalnikom spodbujajo k ustvarjalnosti, so namenjene otrokom različnih bralnih zmožnosti in tudi poustvarjanju v razredu. Med drugim z izdelavo lutk literarnega junaka ali junakinje, reševanjem detektivske naloge, s sodelovanjem pri literarnem natečaju, otroci prejmejo tudi knjižne razglednice, ki jih popišejo, porišejo in pošljejo otrokom v drugo državo, ob tem pa doživijo še obisk presenečenja. To je pravo literarno razkošje ...
Keber: V letošnjem šolskem letu v Sloveniji sodeluje 97 šol in 13 vrtcev. Prvič smo v projekt vključili tudi skupine otrok s pravljičnih uric po slovenskih splošnih knjižnicah. Vseh otrok, ki sodelujejo letos, je okoli 12.000. K posameznim aktivnostim se prijavlja več skupin, tudi kakovost izdelkov je vse višja. Včasih je izjemno težko izbrati najboljše in podeliti nagrado. Spomnim se lanskoletnega obiska presenečenja, ko smo s svetovno znanim litovskim pisateljem in ilustratorjem Kęstutisom Kasparavičiusom ter televizijsko ekipo vstopili v razred sredi učne ure in povsem presenetili tako učence kot učiteljico. Presenečenje je bilo res popolno. Ko se jim je Kęstutis predstavil in smo jim povedali, da gre za nagradni obisk za pravilno rešeno detektivsko nalogo, so se izjemno razveselili, a prav zares so se sprostili šele, ko se je začelo ustvarjanje.
Bukla: Kakšne razlike pa opažate pri odnosu do knjig v tujini in pri nas?
Keber: Med kratkima obiskoma Poljske in Litve sem imela priložnost opaziti kar precejšnje razlike. V Litvi me je med obiskom knjižnega sejma v Vilni presenetil pozitiven odnos do knjige. Za obisk sejma je treba kupiti vstopnico, a vseeno se je trlo ljudi in večina je bila obložena z vrečkami, polnimi knjig. Pri nas si česa podobnega lahko le želimo. Na Poljskem, kjer sem bila gostja na ustvarjalnih delavnicah, ki so del projekta, me je presenetila pripravljenost otrok. Vsi so knjige prebrali in dobro poznali vsebino, poleg tega pa so s seboj prinesli vsak svoj izvod knjige in ga dali avtorjem v podpis.
***
Odmevnost projekta kot tudi odličnost izvirne slovenske mladinske literature pa dobivata vse močnejši odmev. Tik pred izidom Bukle so iz Litve sporočili, da je prevod knjige Groznovilca v Hudi hosti Jane Bauer 2. aprila dobil posebno priznanje. Litovska sekcija IBBY je prevajalki Gabiji Kiaušaitė dodelila priznanje za najboljši in najbolj umetniški prevod mladinskega dela za leto 2015. Gostovanju Naše male knjižnice pa se je na Poljskem pridružil tudi eden najbolj priljubljenih domačih avtorjev, Peter Svetina, ki je nad izkušnjo prav tako navdušen: »V Varšavi smo imeli delavnice in literarne nastope z otroki v lutkovnem gledališču. Tam me je navdušilo, kako dobesedno iz nič znajo lutkarji ustvariti spektakel: igralka je bila oblečena v neki kostim in je rekla otrokom, da bodo napravili cirkus (tako kot je to pri Antonu pa Leopoldu). Vzela je mažuretsko palico, tehnik je spustil cirkuško koračnico in gospa je začela korakati pred otroki v ritmu koračnice ter s paličico kazala, kdo naj se ji pridruži v vrsti. Otroci so vstajali in kolonica je rasla. Nakar se je ustavila in začele so se točke. Posamezni otroci so napravili preval, drugi stojo, tretji kolo, četrti samo skok. Po vsaki točki je sledil aplavz. Nato spet koračnica in sprehod pred občinstvom, mahanje in pošiljanje poljubčkov. In na koncu priklon, dva, trije. Prava kratka cirkuška predstava iz dobesedno nič. Med pogovorom so bili otroci spoštljivi, poznali so knjigo, spraševali so o rečeh, povezanih z zgodbo. Šestdeset razposajenih otrok, a nobenega \'ven metanja\', nastopaštva, bilo je prijetno in spoštljivo vse do konca prireditve. V Vilni sem pa obstal, ko sem videl, da se na knjižni sejem valijo trume obiskovalcev, neprestana vrsta pred blagajnami, kjer je bilo treba plačati vstopnino. Zares obstal pa sem šele, ko sem videl, da ljudje s sejma ne odhajajo praznih rok ali le s kakšno knjigo v rokah. Ne, v polivinilastih vrečkah so odnašali kupe knjig. To te pa malo posede. In potem pri pogovoru, že dolgo dolgo mi ni kakšen voditelj postavljal tako nekonvencionalnih in globoko smiselnih vprašanj, povezanih z zgodbo. Ti ljudje morajo res veliko brati.«
In še vodnik za branje knjig, vključenih v projekt Naša mala knjižnica: Antonov cirkus Petra Svetine je ilustriral Damijan Stepančič, Groznovilco v Hudi hosti Jane Bauer pa angleška ilustratorka Caroline Thaw. Deli izvrstne poljske pisateljice Anne Onichimowske Sanje, ki so odšle ter Pečka, kapica in puding sta ilustrirali Krystyna Lypka-Sztarbałło in Agata Dudek, prevedla pa Jana Unuk. Litovska slikanica Junaček Travček in njegova pustolovščina Ingride Vizbaraitė z ilustracijami Marije Smirnovaitė ter duhovita zbirka kratkih zgodb Mala zima Kęstutisa Kasparavičiusa sta izšli v prevodu Klemna Piska.
Vse o NAŠI MALI KNJIŽNICI najdete na spletnem naslovu:
www.nasamalaknjiznica.si