Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0
BuklaPlus

Nominirana dela za desetnico 2018

Simona Kopinšek, Bukla 142, 30.5.2018

Nominirana dela za desetnico 2018

Avtorji in avtorice nominiranih del za nagrado desetnica 2018
Foto: Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije

Društvo slovenskih pisateljev je objavilo seznam nominiranih del za DESETNICO 2018, stanovsko nagrado za otroško in mladinsko književnost, ki se podeljuje za knjižna dela, ki so izšla v zadnjih treh letih. Tradicionalno se podeljuje maja, ko je objavljen tudi seznam nominiranih del, ki jih je letos izbrala petčlanska žirija: Miljana Cunta, Ksenija Jus, Jana Kolarič (predsednica), Ifigenija Simonovič ter Ivo Stropnik. Izbor del, ki ustrezajo Pravilniku o nagradi desetnica, je pripravila red. prof. dr. Dragica Haramija. Za eno najuglednejših slovenskih literarnih nagrad, ki pripomore tudi k uveljavljanju izvirnega otroškega in mladinskega leposlovja, so s svojimi deli letos nominirani Jana Bauer, Milan Dekleva, Aksinja Kermauner, Neli Kodrič Filipić, Nataša Konc Lorenzutti, Miroslav Košuta, Sebastijan Pregelj, Vesna Radovanovič, Anja Štefan in Suzana Tratnik. Objavljamo utemeljitve za nominirana dela za desetnico 2018 in vabimo k branju odličnega leposlovja, namenjenega otrokom in mladini.

Jana Bauer: Groznovilca in divja zima (ilustrirala Caroline Thaw, KUD Sodobnost International, 2017): Jana Bauer bralcem v hudomušnem otroškem romanu, v katerem nadaljuje zgodbo prebivalcev Hude hoste, pričara toplino babičine kuhinje na snežen zimski dan. K temu pripomorejo tudi nežne in pravljične ilustracije Caroline Thaw. K majhni divji vili z rogovilcema v laseh se vrnemo namreč sredi zime, ki jo avtorica vseskozi opisuje lirično. Pestre dogodivščine (reševanje groznovilce z zrakoplovom, preganjanje zime ipd.) so predstav ljene s tretjeosebno pripovedjo antropomorfiziranih gozdnih živali z izdelanimi značaji in prepoznavnim načinom govora. Prisoten je tudi humor – tako z igro besed kot s situacijsko komiko ter vloženimi igrivimi pesmimi.

Milan Dekleva: Strahožer (ilustrirala Suzi Bricelj, Morfemplus, 2016): Milan Dekleva, pisatelj, pesnik, dramatik, skladatelj in novinar, je v Strahožeru najmlajšim bralcem mojstrsko opisal znani rek, da so vsi strahci od zunaj nevidni, od znotraj pa jih ni. Glavna junakinja zgodbe, Lili, ki ji oče zaupa do te mere, da jo za kratek čas pusti samo, ima namreč čisto pravega prijatelja, prijaznega duhca, s katerim pogum no preganjata vse strahove, pa naj gre za mešalnik ali temne kotičke v stanovanju, kjer radi živijo strahci. Izjemna kombinacija besed in ilustracij, ki jih je prispevala Suzi Bricel, otroški domišljiji odpira preprosti način, kako se spopasti z elementarnimi koraki k samostojnosti.

Aksinja Kermauner: Žiga špaget je za punce magnet (ilustriral Zvonko Čoh, Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, 2017): Špaget odide v svet, po doživljaju s plesnimi glisticami sreča vezalko Zalko. Zaljubi se vanjo, toda ona je žal že vezana. Tedaj prileti vrana Morana, da bi jo pojedla, a jo Žiga reši. Čeprav je postal njen srčni junak, se poslovita, ker gre Žiga novim dogodivščinam naproti. Prav za tipanko genialno zasnovan izviren lik v obliki valovite črte, ki spodbuja domišljijo slepim in slabovidnim otrokom, njegove dogodivščine so zabavne in poučne, podane v lepem literarnem jeziku, posejanem z besednimi igrami: »Zaglistaj z nami! … Testenine se ne damo kar tako! …« Bogato, a hkrati izčiščeno pisanje po načelu: manj je več! To je prva takšna slikanica pri nas, namenjena je vsem, ki so povezani z gluhoto, s slovenskim znakovnim jezikom, z gluhoslepoto in s slepoto. Polnočutnim pa omogoča odkrivanje različnosti.

Neli Kodrič Filipić: Povej mi po resnici (Mladinska knjiga, 2017): Glavna protagonista romana, Simon in Eva, se vsak iz svojih vzgibov umikata v laži. Simon se iz disfunkcionalne družine zateče v računalniške igre, Eva eksperimentira s svojo podobo na spletnih omrežjih. Njuno zbližanje kot osrednji agens pripovedi odpre pandorino skrinjo potlačenih strahov in bolečin. Aktualna in pereča družbena problematika zasvojenosti z virtualnimi svetovi je v delu Povej mi po resnici obravnavana skozi polifonijo glasov, kar omogoči kompleksno obravnavo teme. V napeti zgodbi dveh mladih se razpirajo dileme časa, ki spretno briše mejo med realnostjo in fikcijo, s tem pa ustvarja neslutene osebne in družinske drame.

Nataša Konc Lorenzutti: Kdo je danes glavni (iIlustriala Tanja Komadina, Miš, 2015): V realistični pripovedi Kdo je danes glavni spoz navamo velike težave male deklice, ki si predvsem želi čim prej odrasti. Kot najmlajša v veččlanski družini je neučakana, ko vidi, kako njene sestre in bratje počnejo vse tiste stvari, o katerih sama le sanja. V izčiščenem jeziku podane kratke epizode iz realnega življenja ne namigujejo na usodne zaplete in travmatične vozle v ozadju dekličinega sveta, a prav v tem je njihova moč. Z razbiranjem čustvenih leg, ki jih prebujajo povsem vsakdanji dogodki, pisateljica upoveduje prist no notranjo napetost, ki se poraja med najzgodnejšim orientiran jem v svetu.

Miroslav Košuta: Ponikalnice: petinsedemdeset ugank in ena ugotovitev (ilustrirala Suzi Bricelj, Miš, 2017): Poezija je izrekanje nečesa navadnega na nenavaden način. Uganke so napisane po tem zlatem pravilu. Miroslav Košuta je resen pesnik, a prisrčnost njegovih ugank je v tem, da pravzaprav niso prepuščene ugibanju, temveč izumljanju izvirnih opisov reči in pojavov iz vsakdanjega življenja. Kako opisati onesnažen zrak? Jadra pač hrepenijo po vetru, zebra je lahko srni podobna žival ali pa oznaka na cesti. Če bi bila človeška ribica večja, bi bila pač riba. Nič pretresljivega, bi rekli, a te uganke so tako preprosto dobrovoljne, da spodbujajo otroke, da jih začnejo oblikovati tudi sami.

Sebastijan Pregelj: Do konca jezera in naprej (ilustriral Jure Engelsberger, Miš, 2016): V zgodovinski pripovedi za otroke Sebastijan Pregelj ponazori vsakdanje življenje pred tisoč leti, ne da bi naredil prepad med preteklostjo in sedanjostjo. Deček Brin gre rad po svojih poteh, komaj čaka, da bo odrasel. Odraste skozi izkušnjo. Od poglavja do poglavja se srečuje z opravili odraslih, s kovačijo, lončarijo, s poljedelstvom, ribolovom in živinorejo. Veliko vlogo igrajo živali, pojavijo se v sanjah, prerokbah in na vsakdanji poti. Deček sreča tudi pogumno in iznajdljivo deklico Črno, ki ji sledi v votlino. Stare jamske poslikave spregovorijo o še bolj davnih časih. Preteklost je lahko bakla, ki razsvetljuje sedanjost.

Vesna Radovanovič: Petelinček in kraljevska ptica (ilustrirala Kristina Krhin, Ajda, IBO Gomboc, 2016): Na prvi pogled preprosta zgodba o pavu, ki se po spletu okoliščin znajde na drugi kmetiji, daleč stran od svoje družice, med kokošmi in petelini, je večplastna in nosi pomembno sporočilo. Spremljajo jo bogate in barvite ilustracije Kristine Krhin. Avtorica Vesna Radovanovič predstavlja pava kot tujca v neznanem okolju, ki se ga njegovi prvotni prebivalci zaradi drugačnosti bojijo in ga ne sprejemajo. Mislijo, da je zaradi svojega razkošnega repa ošaben. Šele ko se z njim spoprijatelji mladi petelinček in jih pav reši pred roparskim pohodom kanje, vidijo, da pravzaprav ni kaj dosti drugačen od njih, in ga sprejmejo medse. Želja po sprejetosti in sprejemanje različnosti sta predstavljeni kot univerzalna vrednota, ki presega fikcijo in prenaša pomemben nauk na mlade bralce.

Anja Štefan: Bobek in zlate kokoši (ilustrirala Polona Lovšin, Mladinska knjiga, 2017): Po slikanici Bobek in barčica, ki se je dodobra zasidrala med najmlajšimi bralci tudi v obliki otroške predstave, je avtorica tokrat mojstrsko spletla zgodbo o Bobku, nekoliko samosvojem in upornem dečku, ki po prepiru doma sklene, da bo novi dom našel v gozdu. A ker je gozd velik in temačen, svetloba dne pa mnogo prekratka za izgradnjo varnega bivališča, se mali junak zateče v kokošnjak. Tam živijo čisto prave zlate kokoši, ki zobajo zlato proso in nesejo zlata jajca. Poleg tega, kokoši Bobka zaščitijo in mu povedo, da zlata jajca niso navadna jajca. Vsako od njih, mu namreč izpolni eno željo. Bobek je pameten fant, ki ob zanimivih dogodivščinah hitro ugotovi, da si pravzaprav najbolj od vsega želi samo vrnitve domov.

Suzana Tratnik: Tombola ali življenje! (Mladinska knjiga, 2017): Roman je izsek iz vsakdana 16-letne Prekmurke Mije, ki je pustila šolo in se zdaj preizkuša v raznih zaposlitvah. To je viharen čas tudi na čustvenem polju: zaljubi se v fanta prijateljice (tudi polsestre, česar še ne ve), doživi ljubezensko izdajo, na novo zakoliči odnos do očeta, prehodi pot do pekla in celo napravi samomor (ena najboljših scen v slovenski literaturi), ki se ji ponesreči … Ves čas pa se trudi najti srečo ali vsaj nadomestek v obliki tombole, srečk in kart za prerokovanje, dokler ne najde sanjskega poklica – popravljanja »peciklov« – in dozori.


Povej naprej

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...