Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0
Urednikov uvodnik

Nas je še milijon (ki kupujemo knjige)?

Samo Rugelj, Bukla 101-102, 09.7.2014

Nas je še milijon (ki kupujemo knjige)?

V zadnjih dveh mesecih sem bil priča dvema knjižnima dogodkoma, ki sta mi vzbudila res pozitivne občutke. Vsak je imel svoj koncept, vsakemu je uspelo pritegniti občinstvo in vsak je imel na koncu tudi svoj konkreten učinek, ki se je, kot so rekli, »poznal na blagajni«. Prvi dogodek je bil Noč knjige 23. aprila, na svetovni dan knjige, drugi, Noč knjigarn, pa se je zgodil 20. junija, na predvečer začetka poletja. Pri obeh je po svojih najboljših močeh sodelovala tudi naša revija.

Ob Noči knjige se je povezala pisana druščina soorganizatorjev, zastavonoša je bila založba Sanje, z različnih knjižnih področij, od avtorjev in založb do knjigarn, knjižnic, šol, JSKD, NUK itn., ki so tisti večer pod okriljem Unesca pripravili vsak svoje knjižne dogodke. Eni so se o knjigah pogovarjali, drugi so knjige brali, nekateri so jih tudi prodajali. Vsak si je Noč knjige uredil po svoje. Po vsej Sloveniji se je, kljub temu da se je večina organizacije odvila v enem mesecu pred prireditvijo, zvrstilo več kot 300 dogodkov, ki so bili izpeljani izključno s prostovoljnim delom. Slovenija je tisto noč žarela v znamenju knjig, kar sem izkusil tudi sam, saj sem bil v pasivni ali pa aktivni vlogi navzoč kar na petih dogodkih. Ko sem se pozno zvečer ulegel v posteljo, sem imel občutek, da je za mano res dober dan, in zjutraj, ko sem se zbudil, so v meni še kar odmevali dogodki prve slovenske noči knjige.

Društvo slovenskih založnikov pa si je za začetek letošnjega poletja zadalo organizirati malce drugačen knjižni dogodek, s katerim so skušali pokazati, da knjigarne niso samo prostor za nakupovanje knjig, temveč so še kako lahko tudi prostor druženja in spoznavanja novih ljudi ter kultur. V izvrstno zastavljenem in pestrem programu, skozi katerega se je predstavilo kar nekaj držav, je bilo na pretek tako literature kot petja, iger in plesa. Središče Ljubljane se je za tisti večer spremenilo v unikatno literarno prestolnico, ki je ljudi z ulic kar vlekla v knjigarne. Te so tisti večer pokale po šivih. In ko si že bil notri, v knjigarni, polni knjig, si se tam seveda dobro počutil, v roke si vzel kako novo knjigo ali dve, pogledal na zadnjo stran in zavihek, polistal po njej ter ugotovil, da morda ne bi bilo napak, če bi z branjem nadaljeval tudi zvečer, zato si z njo stopil k blagajni … Knjižna kultura in prodaja ter nakup knjig si že dolgo nista tako nežno podala rok. Nekaj slik iz dogodka lahko najdete na strani 47, a če niste bili zraven, vam je lahko žal.

Največji dosežek teh dveh dogodkov pa ni v tem, da se je v tistih dveh večerih prodalo tudi precej knjig. Ne, največ je, vsaj meni, pomenilo dejstvo, da so vsi deležniki, pa tudi konkurenti na knjižnem trgu ob dobro zastavljenih idejah znali stopiti skupaj ter bili zmožni samo z lastnimi močmi organizirati dogodke, ki so segali daleč prek njihovih posamičnih interesov ter so nekaj pomenili tudi širši (knjižnozaložniški) skupnosti. Tradicionalna (slovenska) nezmožnost sodelovanja se je pri teh dveh dogodkih resnično raztopila kot lanski sneg in vsak od udeležencev je v ta skupni lonec prispeval nekaj, s čimer je zadovoljil sebe, ob tem pa izpolnil tudi zahtevo po širši vpletenosti tega, kar počne. Ob tem sem se spomnil Al Pacina v njegovem motivacijskem trenerskem govoru svoji ekipi ob koncu športnega filma Za vsako ceno, ko svojim fantom prigovarja: »Odločiti se moramo … ali bomo propadli kot posamezniki … ali pa bomo prevladali in zmagali kot ekipa!« Podoben nauk sem zadnjič zasledil tudi v knjigi Daj in vzemi (Give and Take), ki jo je napisal Adam Grant. V njej dokazuje, da tisti, ki daje, v nadaljevanju tudi dobiva in da je uspeh posameznika v družbi odvisen tudi od uspeha družbe kot celote. Zdaj je vse skupaj dopolnila še Javna agencija za knjigo s svojo promocijsko akcijo Bližji knjigi, s katero v knjigarne vabi po dopustniško branje.

Kakih podobnih knjižnih dogodkov si želim tudi za jesen, ko je tradicionalno najmočnejša knjižna sezona in čas, ko se izda ter proda oz. kupi največ knjig. Takrat bodo na razpolago tudi rezultati raziskave o bralnih in knjižnonakupovalnih navadah Slovencev, ki je v podrobnejši obliki v Sloveniji v tem tisočletju še nismo dobili, zato tudi ne moremo primerjati trendov zadnjega časa na knjižnem področju. Po podatkih iz leta 1998 takrat v celem letu nekaj manj kot polovica Slovencev ni kupila prav nobene knjige, tako da bo zanimivo videti, kako je s tem zdaj, ko se je število izdanih knjižnih naslovov v primerjavi s stanjem pred petnajstimi leti povečalo za več kot polovico, močno pa je zraslo tudi število ljudi, ki so zaključili tak ali drugačen študij. Postavlja se vprašanje, ali še obstaja milijon Slovencev, ki vsako leto kupi vsaj eno knjigo.

Odgovori kmalu sledijo. Ravno taki dogodki, kot sta Noč knjige in Noč knjigarn, pa tistim, ki knjig nimajo ves čas v aktivnem spominu, namreč »pozvonijo« v glavi ter jih spomnijo na te ljube prijateljice, ki v knjigarnah pa tudi drugod tiho in zvesto čakajo na to, da najdemo čas zanje. In kdaj je čas za to, če ne zdaj, poleti?

Poleti je čas za šport, je pomenljivo sklenil najin intervju Miha Mazzini na naslednji strani. Res je. A ne samo to. Kaj je lepšega kot to, da se na lep poletni dan še pred zoro zbudiš v kakšni alpski dolini, se potem s svojimi odpraviš na enega od slovenskih vršacev, ki se takrat še svetlika v jutranji svetlobi, si med vzponom predihaš pljuča ter prezračiš telo, potem pa še pred kosilom, ob spustu nazaj v dolino, zaležeš kje v travi ob poti in izvlečeš kakšno novo knjigo, s katero si se morda spoprijateljil malce naključno, med zadnjim obiskom knjigarne in tik pred odhodom na zaslužen počitek. Daš si nahrbtnik pod glavo, odpreš knjigo, pogledaš svoje, da vidiš, ali so v redu, potem pa te za nekaj časa potegne v neki drugi svet, notranji svet knjige, ki jo bereš.

Tam me najdete, tam bom. Kje pa boste vi?


Povej naprej

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...