Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0
Urednikov uvodnik

Knjižni sejem, tridesetič

Samo Rugelj, Bukla 105-106, 26.11.2014

Knjižni sejem, tridesetič

Letošnji knjižni sejem je tudi zame nekaj posebnega. Po eni strani zato, ker je jubilejni, trideseti. Po drugi strani zato, ker je Schwenterjevo nagrado za življenjsko delo na področju založništva dobil Zdravko Duša, s katerim tako ali drugače sodelujeva že skoraj dvajset let.

Česa me je naučil Zdravko Duša?
V času ob koncu drugega tisočletja, ko smo se pri naši – takrat še revijalni – založbi zabavali z mislijo, da bi začeli izdajati tudi knjige, povezane s filmi, sem ugotovil, da je kar nekaj na tem področju postoril že Zdravko Duša v okviru svojega takratnega projekta Pokaži jezik. V obdobju 1998– 2000 so takrat izšle štiri knjige s tega področja, in če pogledam njihove založnike, so šli nekako takole: prva knjiga je imela naslov Kako obleči akt (1998), izdajatelja pa sta bila Karantanija in Zavod za odprto družbo Slovenija; druga knjiga je imela naslov Zadnja postaja: kino (1998), izdal pa jo je Zavod za odprto družbo Slovenija; tretjo knjigo z naslovom Scenaristova vadnica (2000) je izdala Cankarjeva založba, četrto, zadnjo knjigo Mavrično znamenje iz istega leta pa je izdala Cankarjeva založba v sodelovanju z založbo Orbis.

To so štiri knjige iste zbirke, istega formata in iste oblikovne zasnove, a štirih različnih kombinacij založnikov. Edino, kar druži te knjige, je človek, ki si je zamislil, da jih potrebujemo in da morajo iziti: to je bil Zdravko Duša. Nekako je uspel izpeljati vse skupaj. Včasih je za prevod aktiviral tudi svoje otroke. Včasih je za lažji izid uspel pridobiti tudi sponzorska sredstva. Včasih je uspel dobiti kako subvencijo. Včasih se je s tiskarjem uspel dogovoriti za nižjo ceno (štiri knjige imajo tri tiskarje). Nekako je na koncu le zvezal vse te knjižne niti in za seboj ni puščal kaj dosti odprtih koncev. Knjige so izšle. Še zmeraj so na knjižnih policah. Zgornje štiri vedno tudi na dosegu moje roke.

Pred šestimi leti sva eno knjigo, Zgodba, realizirala tudi skupaj. Tudi tu je šlo za divjo založniško avanturo, ki je ne bom nikoli pozabil. A končala se je srečno. Knjiga je izšla, za seboj pa ni pustila nobenega obupanca.

Zdravko Duša me je v zvezi s knjigami naučil najmanj eno reč: če obstaja volja, bo ta vedno našla pot do izida želene knjige. Tudi zato mu iz srca čestitam ob prejemu zaslužene nagrade.

Knjižni sejem kot antiteza ali sinteza Zakona o enotni ceni knjige?
Konec avgusta je v Sloveniji stopil v veljavo Zakon o enotni ceni knjige, ki vsem kupcem šest mesecev po izidu omogoča dostop do novih knjig po enaki ceni ne glede na to, kje jih kupijo. Ker smo v zadnjih desetih letih beležili velik porast drugih prodajnih poti za knjige, od njihove prodaje v hipermarketih ter na drugih novih lokacijah do spletne prodaje, vse to pa se je pogosto odvijalo po nižjih cenah od osnovne, naj bi od tega zakona največ pridobile ravno knjigarne, ki predstavljajo najbolj stabilno prodajno pot za najraznovrstnejše tipe knjig, tudi tiste, ki nastajajo v javnem interesu.

Zato se na prvi pogled zdi knjižni sejem kot prostor predstavljanja in prodajanja knjig, po navadi tudi po nekaj nižjih cenah, kot nekaj, kar je v nasprotju z namerami nedavno uveljavljenega zakona, saj sejem ravno s privlačnimi cenami vabi kupce v svoja nedrja. Ali torej knjižni sejmi, še posebej pa največji, zdaj že tradicionalni knjižni sejem v Cankarjevem domu, predstavljajo nekakšno negacijo Zakona o enotni ceni knjige?

Mislim da ni tako. Sejme kot kraje za prodajanje knjig poznamo že od nekdaj, še iz časov pred začetkom našega štetja; pravzaprav so bili to prostori, kjer se je sprva prodajalo največ knjig, v naslednjih stoletjih pa je tovrstno prodajanje knjig začelo preraščati tudi v ustanavljanje knjigarn. Te so tešile želje tistih, ki so si želeli ustvariti lastno knjižnico. Lastna knjižnica – kakšen privilegij je to predstavljalo pred tisoč in več leti in kakšen privilegij to predstavlja tudi danes! Kdor jo ima, je skoraj gospodar lastnega sveta!

Ne glede na knjižne dobrote, ki nam jih knjigarne ponujajo vse leto, je pet dni knjižnega sejma vseeno zelo posebnih. Samo takrat se knjižna ponudba zloži in uredi na tisti posebni način, ki ga ne vidimo nikjer drugje. Samo na knjižnem sejmu so knjige predstavljene tako, da točno vidimo, kaj vse spada skupaj k posamezni založbi. V knjigarnah, knjižnicah in drugod so knjige zložene po vsebini ne glede na založnika, eden ob drugega pa se skupaj stisneta tudi avtorja, ki morda še nista slišala drug za drugega.

Na sejmu pa je drugače; knjige iste založbe so tu ptiči, ki čivkajo pod isto streho istega gospodarja, istega stvaritelja, istega financerja in istega misleca. Ta je izmed vseh knjig tega sveta, tako tistih, ki so obstajale že poprej, kot tistih, ki so iz imaginarnega nič nastale tudi z njegovo pomočjo, sestavil svoj knjižno založniški program ter z njim izpolnil svojo poslovno in duhovno ambicijo, kupcem in bralcem pa ga ponudil na ogled. Ravno na knjižnem sejmu lahko obiskovalci na enem mestu vidijo, v katero smer se razvijajo posamezne založbe, kako dihajo in v kakšni formi so. Zato knjižni sejem ni samo praznik knjig – je tudi praznik založnikov, njihovo ogledalo, a tudi povečevalno steklo. Tokrat, v jubilejni izvedbi, to velja še posebej!

In zato ima tokratna novoletna Bukla še posebej velik obseg, saj smo želeli predstaviti res čim več knjig, ki bodo zaznamovale konec letošnjega leta. Kar nekaj zadnjih tednov je naše uredništvo vrvelo od novih knjižnih naslovov. Vsak nas je po svoje presenetil, zato smo ga želeli deliti tudi z vami. Dali smo vse od sebe in v tokratni Bukli predstavili največ knjig do zdaj, da o drugih vsebinah, od intervjujev naprej, niti ne govorimo.

Za nami je še eno težko založniško (krizno) leto, ki pa se lahko v decembru, ko je najpomembnejši mesec za nakup knjig v letu, vseeno vsaj malo obrne navzgor. Za to lahko poskrbite tudi vi. Knjižnih predlogov za darila in praznično branje je v tej Bukli na pretek. Želimo vam prijetno izbiranje knjig in veliko užitka ob njihovem branju. Srečno!


Povej naprej

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...