Povedati kaj novega o najbolj branem slovenskem romanu po drugi svetovni vojni, ki ima skoraj četrt stoletja po izidu v splošnih knjižnicah še vedno približno tisoč bralcev letno, je precej težko. Roman, ki so mu literarno vrednost v kasnejših izdajah začeli priznavati šele kritiki mlajše generacije konec osemdesetih let, je razvpit po težavnosti svoje literarnoteoretske in zvrstne opredelitve, saj so v zvezi z njim med drugim omenjali potopis, filozofsko meditacijo, psihoterapevtski in seksološki priročnik, da različnih vrst romanov, od pustolovskega prek avtobiografskega in filozofskega do romana omike, sploh ne omenjamo. V tem okviru se zdi povsem legitimna odločitev, da delo v svoji osmi izdaji izide v drzni formi s stripom prepletenega romana, ki ga je ustvaril ilustrator Damijan Stepančič. Prozno besedilo v njem svilnato prehaja v stilizirano stripovsko ilustracijo, ki bralcu odpira dodatno vizualno dimenzijo tega že v izvirniku razkošno večplastnega literarnega dela. Flisarjeva mojstrovina, ki uči, da je pot pomembnejša od cilja, je tako dobila novo različico, ki bo s svojo inovativno in privlačno obliko zagotovo pritegnila tako nove kot stare bralce.