Kanadska urbanistka in aktivistka (1916–2006) je v svoji bogati in raznoliki karieri napisala več knjig, a nobena ni presegla Umiranja in življenja velikih ameriških mest iz leta 1961, ki je imela tudi konkreten in velik vpliv na načrtovanje Ontaria. Avtorica je v nasprotju s prevladujočimi urbanističnimi težnjami, da je treba v mestu ločevati različne tipe življenjskih prostorov, od industrijskih do stanovanjskih, na svež način zagovarjala prepletanje mestnih funkcij in raznovrstnost, ulico postavljala za prizorišče urbanega življenja, poudarjala pomen starih stavb in vlogo spontane samoorganizacije mestnega življenja.