Pred približno četrt stoletja je oče kupil svoj prvi osebni računalnik, ki pa ni bil kaka zgodnja IBM-ova škatla, ampak za današnje pojme precej eksotičen japonski Atari. Ko smo si.. več>
|
||
| Knjiga | ||
|
Založnik o knjigi
Večina filmov pripoveduje zgodbe, vendar to počnejo na različne načine in pri tem uporabljajo različna sredstva. Pripoved v igranem filmu obravnava vprašanje naracije v filmski umetnosti z dveh vidikov, teoretskega in zgodovinskega. Potem ko pokaže posebnosti različnih teorij, Bordwell ponudi svoj pristop, ki preučuje tudi psihologijo filmske percepcije, način dojemanja filmske pripovedi ter gradnjo filmskega časa in prostora v funkciji pripovedi. Teoretsko in zgodovinsko pa je še posebej relevantna Bordwellova izčrpna in natančno razdelana tipologija filmskih pripovedi v okviru dveh velikih kategorij - "klasične" in "moderne" naracije, kjer avtor kot primere uporabi znane filme od Hitchcockovega Dvoriščnega okna do Bressonovega Žeparja. Pripoved v igranem filmu je eno temeljnih del sodobne filmske literature, ki je napisano v nezapletenem, toda pretehtanem jeziku, spodbudno in koristno pa je tako za preučevanje in razmišljanje o filmu kot tudi za njegovo ustvarjanje.
Recenzija Bukla
Pri založbi UMco je izšlo kar nekaj del, ki se ukvarjajo s filmsko naracijo, najsi gre za scenarije, objavljene v knjigah (Zadnja večerja, Kruh in mleko, Petelinji zajtrk), za kultno McKeejevo Zgodbo ali za obsežni poglavji Zgodba ter Pisanje v Giannettijevem pregledu filmske umetnosti Razumeti film. Zdaj je izšla še zahtevna in natančna Pripoved v igranem filmu, ki jo je soavtor Svetovne zgodovine filma David Bordwell napisal pred več kot petindvajsetimi leti. Časovni odmik prinaša reference iz filmskih klasik (Dvoriščno okno, Oklepnica Potemkin, Žepar itd.), ki so današnjemu poznavalcu filma nekoliko odmaknjene, kljub temu pa predstavljajo temelje, od katerih se osnovno podajanje filmske snovi do danes ni kaj dosti odmaknilo. Bordwell se sprva razgleda po različnih naracijskih teorijah, že v drugem poglavju pa oriše ključni odnos med fabulo, sižejem in stilom, pri čemer fabula pomeni osrednji potek in zaplet zgodbe, siže pa celokupno dogajanje v filmu, ki fabulo podpira in nakazuje. Ta ločitev je nujna za razumevanje vseh nadaljnjih poglavij, v katerih primerja filmske forme in moduse naracije.
Žiga Valetič; Bukla 77
© Bukla – Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Pogoji uporabe.
|
||
Prva stran
- Pripoved v igranem filmu
- Twin Peaks in..
- Tkanje pogledov
- Zgodovina filma na..
- Ko beseda podobo najde
- Filmski Almanah 2012
- Prekletstvo iskanja..
- 1001 film
- Velika čistka
- Filmografija..
- Matjaž Klopčič
- Filmski almanah 2011
- Kako pri filmu govori..
- Proti koncu
- Vračanje realnosti
- Paper Movies
- Filmska kartiranja
- Ejzenštejn, Pudovkin,..
- Vojko Duletič –..
- Avatar
- Poslušajmo filme
- Filmski Almanah 2010
- Filmografija slovenskih..
- Neslavne barabe
- Vampirke in vijolice :..
- 3D od točke do..
- Kinematografsk a pripoved
- O filmu
- Prizorišče odpora
- 130 projektov za uvod v..
- Platonova prispodoba...
Kdor je gledal to knjigo, je gledal tudi..
Prva stran
- Petdeset odtenkov..
- Nega matere in otroka
- Kekec nad samotnim..
- Utopljene sanje
- 100 družinskih izletov..
- Zgodbo ti povem
- Kriva ali nedolžna?
- Lustracija
- Zagon
- Opus dei
- V najtemnejšem kotu
- Samostojna Slovenija..
- Cvetke Janeza Pavla II.
- Pozabljene v krušni..
- Zgodbe iz kanuja
- Matjaž Klopčič
- Pablo Neruda
- Drugačnosti
- Zažarite, ne da bi..
- Spisi o..
- Kvarkadabra gre v kino
- Lažnivec
- Velika knjiga o..
- Prvo sveto pismo za..
- Konji - naše pravljice
- Umetnost sreče pri..
- Roman o Srebrenici
- Spomin in opomin gora
- 60-letnica..
- Antropologija opere
Za pravilno delovanje spletne strani morate imeti predhodno nameščen flash player. Dobite ga na uradni strani Adobe, na sledeči povezavi.
