Pred približno četrt stoletja je oče kupil svoj prvi osebni računalnik, ki pa ni bil kaka zgodnja IBM-ova škatla, ampak za današnje pojme precej eksotičen japonski Atari. Ko smo si.. več>
Frančičev kratki (avtobiografski) roman je napisan kot tok zavesti, ki ga brez predaha (ločil) goni nuja, izpovedati bolečino. Bralec je vržen v vrtinec besed, ki bruhajo iz prvoosebnega pripovedovalca in kakor brez reda preklapljajo med sedanjostjo ter bližnjo in daljno preteklostjo. A iz te poplave kmalu razberemo osrednja pripovedna toka, ki se prek prostih asociacij pretakata drug v drugega: jedko otroštvo ob nasilnem očetu alkoholiku in presihajoči ljubezni matere ter čutna, čustvena in eksistencialna bolečina ob odtegnitvi usodne ženske, ki je čudežno »odpoljubila« vso bolečino in obenem znova odprla brezno zapuščenosti.