Knjiga
Toni so vzvišene besede
Pogovori o romantični glasbi
Izvirnik:
Töne sind höhere Worte; Gespräche über romantische Musik (2007)
Töne sind höhere Worte
Prevod: Stanka Rendla
Urejanje: Zala Mikeln
Založba: Modrijan, 2012
Zbirka: Poteze
Knjiga je izšla s finančno podporo JAK RS.
trda vezava, 360 str.
Mere: 22,5x14 cm, 546 g
ISBN: 978-961-241-618-8
Cena: 29,10 €
Založnik o knjigi
V knjigi so zbrani pogovori z Nikolausom Harnoncourtom, dirigentom svetovnega slovesa. Kot široko razgledan in pretanjen poznavalec glasbe Harnoncourt govori o romantični glasbi in nekaterih najpomembnejših skladateljih: Beethovnu, Schubertu, Verdiju, Johannu Straussu, Schumannu, Dvořáku, Brahmsu in Brucknerju. V pogovorih odstira svoje poglede na glasbo romantičnega stoletja in nam s svojimi odgovori na kdaj tudi provokativna vprašanja pomaga razumeti govorico tonov, slišati v njihovem zvenu sporočila in nam to žlahtno umetniško zvrst približati v vseh njenih razsežnostih. Razkriva nam ozadje, na katerem so se v preteklosti risali pomembni premiki, ki so odločilno zaznamovali dogajanje v svetu glasbe do današnjih dni. Vse Harnoncourtove odgovore pa prepleta misel, da je glasba dragocena dediščina preteklosti, ki jo moramo negovati in ohranjati za prihodnost.
Recenzija Bukla
Običajen koncept knjige intervjuja je, da se izpraševalec in izpraševanec odpravita na podrobno pot po življenju in delu izpraševanca, na kateri skuša izpraševalec prodreti v take tančine izpraševančeve biti, da bi mu jih zavidal tudi izurjen psihoanalitik. Pričujoča knjiga je drugačna, v svojem srcu skriva avstrijskega dirigenta Nikolausa Harnoncourta (1929), glasbenega eksperta, znanega po svoji sposobnosti domišljenega in vseskozi kritičnega artikuliranja glasbenih odtenkov različnih skladateljev (»tudi dela največjih umetnikov imajo pomanjkljivosti, saj niso dela nadangelov«), kar so skušali iz njega izvabiti različni sogovorniki. Ko ga en od sogovornikov vpraša, kakšno moč ima dirigent, mu Harnoncourt odvrne, da ima na razpolago vso moč, ki se skriva v glasbi, potem pa nas popelje po romantični glasbi od Beethovna do Schuberta, prek Schumanna, Smetane in Dvořáka do Straussa in Verdija. Osmisli in analizira mnoga njihova dela ter nam podrobno razjasni, da popularna glasba ni vedno slaba, temveč da sta dobra in slaba glasba prisotni v vsaki glasbeni zvrsti. Različnost glasbenih svetov romantike skozi besede enega od njenih velikih poznavalcev, ki skuša te klasične glasbene vrhunce postaviti čim bliže na naše kulturno ozvezdje.
Samo Rugelj; Bukla 79-80
© Bukla – Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Pogoji uporabe.
Za pravilno delovanje spletne strani morate imeti predhodno nameščen flash player. Dobite ga na uradni strani Adobe, na sledeči povezavi.
  Izšlo s podporo JAK RS