Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0

Filozofske raziskave

Ludvig Wittgenstein
Filozofske raziskave
30,00 € 30,00 € Prihrani 0,00 €
Za pridobitev Buklinega bonusa 0,90 € se prijavite ali registrirajte
Na zalogi, dobava 1-5 delovnih dni

Knjigo zavijemo v darilni papir in zavežemo s trakom. Račun prejme kupec, knjigo obdarovanec.

2,90 €


Založba Krtina
Zbirka Temeljna dela
Leto izdaje 2014
ISBN 978-961-260-077-8
Naslov izvirnika Philosophical investigations
Leto izdaje izvirnika 2009
Prevod Erna Strniša
Urejanje Jure Simoniti

Tehnične lastnosti
mehka vezava
20 x 13,5 cm
330 g
278 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
filozofija

Povej naprej

Založnik o knjigi

Filozofske raziskave so druga osrednja Wittgensteinova knjiga, njegovo pozno delo, objavljeno šele po njegovi smrti, katerega slava celo presegla zgodnji Traktat. Po Heideggerjevi Biti in času gre verjetno za najbolj brano, interpretirano in vplivno filozofsko delo 20. stoletja.
V predgovoru Logično-filozofskega traktata je Wittgenstein zatrdil, da so s tem delom vsi bistveni filozofski problemi rešeni. Sam se je zato za več kot deset let prenehal ukvarjati s filozofijo, se izučil za šolskega učitelja in je šele leta 1929 nekako našel pot nazaj k filozofiji. Naslednjih 16 let je zbiral ideje, ki jih potem ni več zmogel urediti v enoten tekst in je to serijo zapiskov v skorajda aforistični formi pripravil za objavo šele tik pred smrtjo. Nastalo je eno najbolj prelomnih besedil zgodovine filozofije, morda glavni inicijacijski dogodek »jezikovnega obrata«. Wittgenstein je namreč v Filozofskih raziskavah podal morda najbolj daljnosežno tezo jezikovne filozofije 20. stoletja, po kateri je pomen neke besede odvisen od njene rabe. S tem delom je vpeljal danes že klasične koncepte jezikovne igre, družinskih podobnosti in življenjske forme, brez katerih si ne moremo zamisliti ne analitične ordinary language philosophy Austina ali Searla ne postmodernih jezikovnih teorij, denimo Lyotardove.

Recenzija Bukla

Kako dobi ime predmet? Kako dobi ime pojem? Kako se predmetu in pojmu pritakne točno določena beseda? Kako se razvije razumevanje stavka? Taka in podobna vprašanja so začela zaposlovati avstrijskega filozofa Ludwiga Wittgensteina (1889– 1951) desetletje po izidu njegovega Logično filozofskega traktata (1921, sl. prevod 1976), v katerem je zatrdil, da so vsi bistveni filozofski problemi razrešeni, zato se je za skoraj deset let prenehal ukvarjati s filozofijo. Za pričujoče delo, podano v obliki kratkih, skoraj aforističnih zapisov, ki ga, poleg Heideggerjeve Biti in časa smatrajo za najpomembnejše in najbolj interpretirano filozofsko delo dvajsetega stoletja, je Wittgenstein zbiral ideje in gradivo skoraj šestnajst let, vendar jih ni zmogel več urediti v enotno besedilo. Zato je ostalo v svoji fragmentarni strukturi (izšlo pa je po njegovi smrti). Vseeno pa je v tej knjigi, sestavljeni iz dveh delov, osrednjih Filozofskih raziskav in fragmenta Filozofija psihologije, podal daljnosežno tezo jezikovne filozofije, ki je v živa še danes, po kateri je pomen neke besede odvisen od njene rabe. S tem je dal spodbudo različnim lingvističnim konceptom, ki so v obliki različnih klasično analitičnih in postmodernih jezikovnih teorij v plodni še danes.

Samo Rugelj, Bukla 105-106

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...