|
|
| Bukla 55, julij-avgust 2010 |
 |
George R. R. Martin
Jure Preglau in Matic Večko
|
|
George Raymond Richard Martin (1948) velja za enega najuspešnejših še živečih piscev fantazijske literature. V seriji Pesem ledu in ognja je pritegnil bralce, ki z veliko nestrpnostjo pričakujejo vsak njegov izdelek. Med drugim je nekaj časa kraljeval tudi na prvem mestu New York Timesove lestvice najbolje prodajanih knjig, serija pa je prevedena v več kot dvajset jezikov.
Fantazijska literatura ima pri nekaterih bralcih še vedno nekoliko negativen prizvok. Mnogo ljudi jo enači z mladinsko literaturo, kar gre najbrž veliki meri pripisati seriji o Harryju Potterju. Spet drugi vihajo nosove nad »pravljicami« tipa Gospodar prstanov in drugo podobno visoko fantazijo. Nove dimenzije je fantazijska literatura pridobila tudi s Somrak sago, ki je za sabo potegnila cele trume oboževalcev, ki so čez noč postali vneti privrženci vampirskih zgodb.
Svež veter pa je v epski fantazijski literaturi zavel z Georgeom R. R. Martinom, ameriškim pisateljem, ki je s serijo Pesem ledu in ognja odprl vrata v svet političnih spletk, izdajstev, vojn, seksa, ironije in cinizma, ki bi ga lahko poimenovali »fantazijski realizem«.
Martin, sicer profesor žurnalizma in urednik knjižne znanstvenofantastične serije Wild Cards, je svoje zanimanje za fantazijsko literaturo pokazal že v ranih letih, ko je redno kupoval in prebiral stripe. Ker mu je domišljija neutrudno delovala, je že v najstniških letih začel pisati kratke zgodbe, ki so kmalu postale prepoznavne in so prejele tudi več nominacij za prestižno ameriško nagrado Hugo Award, ki se podeljuje za področje fantazijske in znanstvenofantastične žanrske literature. Kasneje je to nagrado večkrat tudi prejel.
Leta 1991 je Martin začel pisati serijo Pesem ledu in ognja, ki je bila sprva načrtovana kot trilogija. Prvi del je končal šele pet let kasneje in naznanil, da bo imela serija sedem delov. Ljubitelje fantazije je presenetil Martinov slog, ki se precej razlikuje od (za fantazijsko literaturo tako običajnega) tolkienovsko privzdignjenega jezika in romantične estetike. Idejo za serijo je Martin vzel iz angleške državljanske vojne, imenovane Vojna vrtnic (Wars of the Roses, 1455–1485), ko sta se dve plemiški rodbini potegovali za krono. Prav tako kot v resničnem svetu tudi junaki Martinovove sage niso nadljudje in jih ne spremlja nadnaravna sreča. Kot vsak navaden smrtnik so podvrženi vsej paleti realnih človeških čustev, prevaram, izdajstvu, naravnim nesrečam in posledicam vojne. Prav zaradi tega se bralcu ni preveč priporočljivo navezati na posameznega glavnega junaka, saj se mu lahko kaj hitro zgodi, da njegovega favorita prehitro doleti smrt. Vse skupaj je bralcu ponujeno skozi brutalni naturalizem, s katerim sta prežeta tako jezik, ki neposredno opisuje nasilje in vsakdanje življenje, kot sama pripoved, ki bolj kot na pravljični strukturi, značilni za večino fantazijske literature, temelji na krutih in resničnih zgodbah iz krvave človeške zgodovine bojev za moč in oblast. Knjižna serija je drzna tudi po sami oblikovni zasnovi. Martinova proza je izjemno dinamična in ima silovit pripovedni ritem, h kateremu veliko prispeva dejstvo, da so poglavja kratka, vsako pa pripoveduje eden od likov. To hkrati omogoča poglobljeno realistično karakterizacijo likov, ki je še ena od odlik Martinovega pisanja.
Pripoved teče tropramensko. Večina zgodbe se odvija v Zahodnjem, celini v velikosti Južne Amerike, ki se razprostira od zaledenelih pokrajin na severu do puščavskih predelov na jugu. Osrednjemu delu, poimenovanem Sedem kraljestev, vlada kralj Robert Baratheon. Druga nit zgodbe se odvija na severu, kjer je čez deželo potegnjen veliki Zid, ki Sedem kraljestev brani pred napadi divjakov s severa. Tretja zgodba pa poteka v poletnih deželah, kjer si Daenerys, trinajstletna potomka slovite družine Targaryen, ki je dolga leta vladala na Zahodnjem, prizadeva, da bi svoji rodbini povrnila nekdanjo moč.
V prvem delu serije, Igra prestolov, smo opazovali kresanje isker predvsem ob merjenju moči družin Stark in Lannister. Njuno rivalstvo v vsem svojem žaru vzplamti po smrti kralja Roberta. V nadaljevanju, knjigi z naslovom Spopad kraljev, smo priča neizprosnemu boju za Železni prestol. Prestol je eden, kandidatov pa mnogo in za dosego cilja si ne pomišljajo izbirati sredstev. Za skrivnostno mistično ozračje pa ob vsem tem poskrbi rdeča zvezda repatica, ki se pne čez nebo in ne napoveduje nič dobrega.
Tretji, do sedaj najobsežnejši del, ki je v angleški izdaji izšel v dveh delih, ostane zvest svojima predhodnikoma z divjim ritmom dogajanja in zgodbo polno preobratov. Tokrat Martin bralčevo pozornost potegne prek severnega zidu, kjer se divježi pripravljajo na ključen vdor v omikano deželo. Spremljajo jih bajeslovni Oni, kar skupaj tvori grozečo vojsko z neustavljivimi oživljenimi trupli. Medtem se v Sedmih kraljestvih plemenite rodbine še vedno bojujejo med seboj in ne opazijo prežeče nevarnosti s severa.
Televizijska hiša HBO je kupila tudi pravice za snemanje serije, ki se je že začelo, uvodne epizode pa se lahko nadejamo marca naslednje leto. Režisersko palico bo vihtel Thomas McCarthy, ki je bil do sedaj znan predvsem po igralskih (2012) in scenarističnih (V višave) podvigih. Med igralci pa so med drugimi znašli Mark Addy kot kralj Baratheon (pred nedavnim smo si ga lahko ogledali v filmu Robin Hood), Sean Bean (Avtoštopar) kot Eddard Stark in kot škrat Tyrion Peter Dinklage (Zgodbe iz Narnije: Princ Kaspijan).
Na ta način bo legendarna serija dobila še novo dimenzijo, ljubitelji Martinovih mojstrovin pa si bomo z njo lahko krajšali čas med čakanjem na izid nadaljevanja.
|
 |
|
|
|
|
