|
|
| Bukla 55, julij-avgust 2010 |
 |
|
Poletni knjižni zgodbi
Samo Rugelj
Zadnjič je po poslovnih opravkih prišel k meni znanec in potožil, da res že dolgo časa ni prebral kake knjige, da pa gre naslednji dan na morje in da mi bo hvaležen, če mu lahko kaj dobrega priporočim. Pa sva šla skozi nekaj zadnjih številk naše revije in opozoril sem ga na več svežih knjig: če hočeš krimič, je sedaj najbolj vroč Stieg Larsson s svojima dvema prevodoma ali pa Duša avtorice Stephenie Meyer, če si v zamudi, tudi zadnji Dan Brown, če pa si malce gurmana, boš morda prebral Projekt Lazar ali pa Belega tigra ali pa kakega od novih Philipov Rothov; meni je bila všeč tudi Pokrajina slovesa, sem mu rekel, pa Eleganca ježa in bojda je dobra tudi Proti severnemu vetru. Kaj pa kaj drugega, je vprašal, neleposlovnega? Uf, tudi tu je veliko, od biografije Nelsona Mandele do novega Dawkinsa, ki dokazuje evolucijo, izšla sta dva dobra potopisa v zbirki S poti, pa novi Kapuściński in Bergmanova avtobiografija, priporočam ti Formule ljubezni, meni so bile dobre še Črni labod, Logika življenja in pa Govorice, tudi mi imamo dve dobri, Milgramovo Poslušnost avtoriteti in Sacksovega Moža, ki je imel ženo za klobuk, malce bolj poduhovljen pa je Zapis duše, tudi nekaj knjig, ki so izšle v okviru Svetovne prestolnice knjige, je prav dobrih ... Komaj me je ustavil, malo si je zapisal, malo zapomnil, potem pa odbrzel, jaz pa sem imel dober občutek, da je stik z Buklo spet nekoga okužil za branje in kupovanje knjig.
Nekaj dni kasneje sem srečal drugega znanca, tehno frika, ki se je ravno ves zagorel vrnil z morja. Se meniva takole na splošno, potem pa reče: »Ti, s temi iPadi in podobnimi napravicami je pa vam založnikom spet sekira v med padla!« Malce začudeno sem ga pogledal, v glavi sem imel namreč mnoge zapise iz zadnjih tednov, kako e-bralniki s Kindlom in iPadom na čelu napovedujejo konec založništva, konec časopisov, konec revij in podobno. Razložil je približno takole. »Zadnjih deset in več let nas večina nima več prostora niti za shranjevanje knjig, kaj šele revij in časopisov. Ne gre za to, da jih ne bi več radi brali, ampak ravno ta okornost v primerjavi z internetom nas je, mlajšo generacijo, skozi leta v majhnih korakih oddaljevala od papirja. No, na koncu smo si začeli izmišljevati cel kup opravičil, zakaj ne beremo več časopisov ali knjig. In večina teh razlogov sploh ni privlečenih za lase.« »Kako to misliš?« sem ga vprašal. »Ja«, je rekel, »zadnja leta sem se večkrat zgrozil, kako malo knjig še preberem. Preprosto ni časa, ko ga imam, pa sem pred gromozansko dilemo, kaj naj naredim. Ne vem več, katera knjiga je vroča, ker pač scene ne spremljam, saj ne berem. Tako imam občasno čas, pa ne vem kaj brati. Če bi pa opazil, da je neka knjiga vroča, spet ne vem čisto točno, kam naj jo grem iskat in kdaj jo bom dobil in ali bom takrat imel spet čas. Če pa je knjiga dostopna online, jo bom, če ne bo predraga, pač kupil, jo takoj prebral ali pa za na morje naredil kopijo na računalniku in tako bom imel na morju morda nekaj deset knjig, časopise in revije, pa še televizijske serije in filme.« »Vprašanje je, če boš kupil,« sem ga provociral. »Zdi se,« je odvrnil, »da je piratstvo poskrbelo za to, da se ljudje kar hitro navajajo na nove naprave in tehnologije. Kmalu pa bo prišel čas, ko se bodo morali spet navaditi kakšno stvar tudi kupiti. Sedaj za spletne novice ne plačam tako rekoč nič, ampak za dober portal bi plačal nekaj evrov, kar seveda ni veliko, je pa bistveno več, kot ti portali dobijo sedaj. Če imaš za iPad na iTunes več sto iger zastonj, boš kakšno, ki te res mika, vendarle kupil za nekaj evrov, če bo res dobra. Podobno je tudi s knjigami. Te, ki so javna dobrina, so na spletu tudi zastonj, ampak to ne pomeni, da bom do konca življenja bral le klasike. Zastonj spletne knjige me dejansko spodbudijo, da začnem razmišljati tudi o novih knjigah, za katere pa vem, da niso zastonj. In če so vroče, jih bom pač kupil in založniki bodo od nas končno spet kaj imeli, medtem ko sedaj nimajo kaj dosti.«
Prvi znanec je tako spet našel pot do tiskane knjige, drugi pa je pot do nje poiskal prek multimedijske naprave. Pomislil sem na podatek, da polovico ljudi sedaj tako ali tako ne prebere niti ene knjige letno. Tudi onadva sta bila do nedavnega med njimi. Zdaj sta, vsak na svoj način, spet prestopila k bralcem in kupcem knjig. Lepo, čeprav Nicholas Carr v svoji novi knjigi The Shallows dokazuje, da tudi medij prenašanja sporočila lahko bistveno vpliva na njegovo dojemanje in razumevanje.
Prihodnost pa je vseeno priložnost! Če želite, poleti berite. Jaz bom imel kaj dobrega ves čas na dosegu roke. Srečno!
Opomba k prejšnjem uvodniku:
Prijazno so me opozorili, da se v zvezi z biblioterapijo pri nas vseeno kar nekaj dogaja. Tako je bila, denimo, pred nekaj manj kot dvema mesecema v Grobljah pri Domžalah mednarodna konferenca v zvezi z biblioterapijo, ki je bila bolj bibliopreventivne kot pa klinične narave. Izdan je bil tudi zbornik s članki, sicer pa obstaja tudi spletna stran z naslovom konference, Čudežnost besed, bibliopreventiva. Vabljeni k ogledu.
|
 |
|
|
|
|
