Plasti odzidanih daljav

Založnik o knjigi

»Kadar človek obuja spomine, je vselej v nevarnosti ali pa v skušnjavi, da kaj pove drugače, kot je bilo v resnici. Tudi čas opravi svoje, saj z leti spomini radi zbledijo ali pa se jim pritaknejo kasnejše izkušnje, ki iz razdalje vplivajo na njihovo prvotno podobo in verodostojnost. Kajti res je, kar je povedal sodobni romunsko-francoski pisatelj Emil Cioran v svoji knjigi Padec v čas: da namreč 'vsakdo dela pokoro za svoj prvi hip'. K temu lahko prištejemo tudi obujanje spominov, kakršnega vsebuje tole moje pisanje.«

S temi besedami začenja svoje avtobiografsko popotovanje Niko Grafenauer, nedvomno eden izmed najbolj znamenitih in zaslužnih Slovencev 20. stoletja. Brez njega bi bila slovensko literarno in družbeno polje v temelju drugačna, kot sta. Globok, pronicljiv mislec, kritičen intelektualec, domoljub, ljubitelj življenja, umetnosti in vsega lepega – a tudi v jedru zaznamovan z odsotnostjo starševske topline, varnosti, doma in s težkim otroštvom. Temu primerno zaprt, nepredoren. A spet: srčen in topel, nesebičen. Vse omenjeno odzvanja tudi v njegovih spominih; z njimi nas popelje na vse ključne postaje, do vseh bližnjih ljudi svojega življenja – včasih njim povsem blizu, spet drugič pa tako, da njihove zarise bolj slutimo kot v resnici vidimo.

Tina Kozin, kritičarka, pesnica in novinarka, in Urban Vovk, knjižni urednik, sta Nika Grafenauerja začela obiskovati v začetku apokaliptičnega leta 2020. Že kmalu po tem, ko je padla prva »klapa« načrtovane avtobiografije tega nadvse pomembnega Slovenca, pesnika in misleca neizmerne širine in globine, je v proces dela odločno zarezala pandemija in posledično ukrepi, ki so za lep čas onemogočili žive stike med njimi. Tako kot so se v letošnjem in minulem letu razstavila naša življenja, je tudi knjiga velikanovih spominov prevzela fragmentarno obliko, v kateri si njegova lastna življenjska pripoved poda roko z mislimi, ki so jih o njem izpovedali njegovi bližnji sorodniki, prijatelji in sodelavci v vseh ključnih fazah pesnikove življenjske poti – obdobja svobodnjaštva, zavzetega uredniškega dela na Mladinski knjigi, angažmaja na Novi reviji v času slovenskega osamosvajanja in ustanavljanja samostojne države. Ohranjeni dokumenti – od prvih revijalnih objav do različnih aktivističnih pobud in dopisov – ter slikovno gradivo dajejo pričevanjem dodatno zgodovinsko težo, saj so pomemben dokument časa, ki je nespregledljivo zaznamoval našo sedanjost in … prihodnost. Vsekakor knjiga, ki nas bo dokončno prepričala, da je Niko Grafenauer res »naša katedrala«, kot se je o njem posrečeno izrazil pokojni velikan slovenske književnosti Tomaž Šalamun.

O AVTORJU

Niko Grafenauer (1940) je vsestranski ustvarjalec za odrasle in otroke, pesnik, prevajalec, esejist, akademik in družbeni kritik. Za svoje pesniško ustvarjanje je prejel več nagrad; dve Jenkovi, tri Levstikove, Kajuhovo, Sovretovo, Prešernovo in Zlatnik poezije.

Tina Kozin (1975, Ljubljana) je urednica in radijska ustvarjalka. Zaposlena je v uredništvu za kulturo Radia Slovenija, je urednica knjižne zbirke Stopinje pri Literarno-umetniškem društvu Literatura in urednica rubrike Proza pri istoimenski reviji. Za svoje kritiško delo je leta 2007 prejela Stritarjevo nagrado za najboljšega mladega kritika, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev. Leta 2010 je izšel njen knjižni prvenec, knjiga poezije Mož s petimi podplati. Od leta 2009 svojo poezijo objavlja tudi v Literaturi, Sodobnosti, Zvonu in Dialogih.