Zadnja vijoličasta bledivka

Založnik o knjigi

V nepričakovanem sodelovanju priznane avtorice in zaljubljenke v glive je nastala prav posebna knjiga, ki nosi naslov po čudoviti vijoličasti glivi. Zakaj ravno tak naslov, izvemo v predgovoru, precej pa ima opraviti z Aninim najljubšim komadom benda Coil in naključnemu pogovoru, ki razreši skrivnost.

Soavtorica, determinatorka gliv in amaterska mikologinja, Katarina Grabnar Apostolides takoj pojasni: »Ta knjiga ni gobarski priročnik, ampak je biografija, prepletena z nekaj mojimi najljubšimi gobami in čarom mikologije. Njen namen je spodbuditi dobre odnose med ljudmi in glivami. Knjiga je v bistvu umetnina sama po sebi, saj sva jo z Ano ustvarili skupaj in pokaže, kako je sodelovanje dveh precej različnih oseb lahko zelo produktivno. Sama česa takega brez Ane nikoli ne bi uspela narediti. Morda je celo simpatično naključje, da knjiga izide avgusta 2023, ravno v mesecu leta, ko jaz praznujem 18. obletnico osebne osvoboditve okov odvisnosti.«

Zadnja vijoličasta bledivka v svojem osrednjem »zgodbenem« delu namreč skozi doživeto in iskrivo pisanje Ane Schnabl predstavi življenje portretiranke z vsemi bolečinami in ovirami vred. Gre za edinstveno delo, ki skozi spoznavanje in razkrivanje izvirov ljubezni do gliv zbližuje obe avtorici in v čudoviti svet micelijev in biofluorescenci vabi tudi bralca. Sestavljena je iz osrednjega biografskega dela, ki ponuja nešteto anekdot in doživetij z glivami, od nabiranj in zastrupitev dalje, in dodatka, ki predstavlja nekaj Katarininih najljubših gliv in tudi receptov. Dodatek krasijo še magične ilustracije Ane Jakob Jerčič. Ana Schnabl ob tem dodaja: »Ker pred Zadnjo vijoličasto bledivko nisem napisala nobene knjige, ki bi obravnavala resnična bitja, me je proces izzval na povsem nove načine. Na eni strani sem morala ob potrpežljivi uredniški podpori ugotoviti, kako kompleksno znanstveno snov prevesti v dostopen in dinamičen jezik, na drugi pa me je pričakala Katarina – kako s pripovedjo zadostiti njeni kompleksni, mestoma boleči življenjski zgodbi? Kako zadostiti njenemu značaju? Kako ohraniti integriteto resničnega človeka? Ni bilo lahko, a mislim, da mi je uspelo.« Knjiga, ki vas bo navdihnila vsaj za kak nočni potep po gozdu, če ne že kar za radovedno vohljanje med podrastjo.

o avtoricah

Katarina Grabnar Apostolides (1986) je že od malega najtesneje povezana z gobami. Z njimi je odraščala, spremljale pa so jo tudi na številnih poteh po Evropi. Ko se je leta 2014 vrnila v Slovenijo, se je vpisala v program izobraževanja za določevalca gobjih vrst. Opravila je vse tečaje in izpite, ki so bili na voljo, in tako se že nekaj let ponaša s titulo »determinator samostojni svetovalec«. Aktivna je v štirih slovenskih gobarskih društvih, v okviru katerih pripravlja razstave, ekskurzije in predavanja, sodeluje pa tudi z ljubljanskim Gobnjakom, goriškim zavodom KreaVita in drugimi tovrstnimi organizacijami.

Ana Schnabl (1985) piše za revijo Literatura in za spletni literarni portal AirBeletrina, sodelovala je tudi s časopisom Dnevnik. Od leta 2016 je urednica Evropske revije za poezijo, knjige in kulturo. Po mnenju urednika Urbana Vovka sodi njena zgodba Trittico med najintrigantnejše stvaritve zadnjih let. Leta 2017 je izšel njen kratkoprozni prvenec z naslovom Razvezani, tri leta kasneje pa njen romaneskni prvenec Mojstrovina. Razvezane lahko prebirajo nemško in srbsko govoreči bralci, Mojstrovina pa je doživela angleški, nemški in srbski prevod. Schnabl je tudi doktorska študentka filozofije. Roman Plima je njeno tretje knjižno delo. Živi v Kamniku z dvema psicama, mačkom in enim človekom.