Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0

Kralj se prikloni in ubija

Herta Müller
Kralj se prikloni in ubija
22,00 € 22,00 € Prihrani 0,00 €
Za pridobitev Buklinega bonusa 0,66 € se prijavite ali registrirajte
Rok dobave 2-10 delovnih dni, na zalogi pri dobavitelju

Knjigo zavijemo v darilni papir in zavežemo s trakom. Račun prejme kupec, knjigo obdarovanec.

2,90 €


Založba LUD Literatura
Leto izdaje 2023
ISBN 978-961-7165-35-7
Knjiga je izšla s finančno podporo JAK RS.
Naslov izvirnika Der König verneigt sich und tötet
Leto izdaje izvirnika 2003
Prevod Slavo Šerc

Tehnične lastnosti
trda vezava
20 x 13,5 cm
320 g
153 strani
Tip knjige
esej
Kategorije
leposlovje > eseji

Povej naprej

Založnik o knjigi

Devet esejev, zbranih pod naslovom Kralj se prikloni in ubija, je druga esejistična knjiga nobelovke Herte Müller v slovenščini.

Nobelovka Herta Müller se je rodila leta 1953 v vasi Nitzkydorf v Romuniji, kjer so že tristo let živeli banatski Švabi. Po študiju nemščine in romunščine na Univerzi v Temišvaru je bila prevajalka v neki tovarni. Nadzorovala, zasliševala in šikanirala jo je zloglasna romunska tajna policija Securitate. Pritiski so bili vedno hujši in življenje neznosno, po odpustitvi iz tovarne je nekaj časa poučevala nemščino. Njen knjižni prvenec je izšel leta 1982 v Bukarešti, leta 1984 pa še v Berlinu, kmalu za tem, še pred padcem zidu, je emigrirala v Zvezno republiko Nemčijo. V slovenščino je bila Herta Müller prvič prevedena leta 2002, ko je izšel njen sloviti roman Živalsko srce. Po Nobelovi nagradi leta 2009 so bili prevedeni še njeni drugi romani in tudi prvenec Nižave. Ob proznem pisanju je v avtoričinem opusu še posebno pomembna esejistika. Devet esejev, zbranih pod naslovom Kralj se prikloni in ubija, je v knjižni obliki v izvirniku prvič izšlo leta 2003. Prevod tega dela je njena druga esejistična knjiga v slovenščini. Suče se predvsem okrog pisateljičinih formativnih mladostnih doživetij, zaznamovanosti z medvojno usodo prednikov, odnosa do jezika, travmatičnega življenja pod komunistično diktaturo in, ne nazadnje, pomena literature za preživetje v »notranji« in »zunanji« emigraciji.

Recenzija Bukla

Nemško-romunsko nobelovko Herto Müller (1953), ki se je rodila v romunski vasi Nitzkydorf, kjer že več kot tristo let živijo banatski Švabi, v slovenščini že dob­ro poznamo po seriji prevedenih romanov, od najbolj znanega in dolgo načrtovanega Živalskega srca do prvenca Nižine. Tematiziranje svojega izvora, vpliva kulture, kjer je bivala, in jezika, ki ga je govorila, na njeno kasnejše ustvarjanje in pisanje, pa je pomembna tema tudi njenega esejističnega dela, denimo že prevedene knjižice Vrag tiči v zrcalu iz leta 1991, v kateri so zbrane njene misli o pisanju, zdaj pa smo dobili še prevod njene knjige iz leta 2003. V devetih esejih te knjige se avtorica posveča svojim formativnim letom, analizira specifiko pri konkretni uporabi jezika v svojem rojstnem kraju, tematizira izdelovanje (knjižnih) kolažev, kamor spada tudi njena najnovejša knjiga iz leta 2021, ter pred bralca razprostre vse zagate odraščanja v nekdanji romunski državi, kjer je imela ključno zatiralsko in nadzorovalno vlogo tamkajšnja služba državne varnosti, kar je bil eden od razlogov, da je Herta Müller konec osemdesetih emigrirala v Nemčijo, kjer se je nastanila za stalno in tam ustvarila svoja največja literarna dela. 

Samo Rugelj, Bukla 173–174

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...