Literarna nagrada krilata želva
Krilata želva – literarna nagrada za najboljši slovenski potopis (preteklega leta) je z letom 2017 vzpostavljena v programu Mednarodnega Lirikonfesta Velenje in predstavlja novost v slovenskem prostoru.
Potopis je vse bolj priljubljena literarna zvrst, ki pa strokovno še ni ustrezno priznana. Z novo slovensko literarno nagrado želimo popularizirati potopisni žanr in prispevati k uveljavljanju slovenskih avtorjev potopisa. Festivalna nagrada je bila izhodiščno (v letih 2017 in 2018) častna, izkazana s festivalno listino in nagradnim bronastim umetniškim kipom (stvaritev akad. kiparja Jurija Smoleta). Od leta 2019 je nagrada denarna (1.500 eur). Večletni glavni pokrovitelj nagrade v festivalnem programu Lirikonfesta je Mestna občina Velenje; v programu Lirikonfesta jo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (2019). V primeru neposrednega državnega financiranja nagrade ali pokroviteljstva uglednega slovenskega podjetja, organizacije ipd. je nagrada lahko denarna.
Letos je književno nagrado »krilata želva« za najboljši slovenski potopis preteklega leta prejel dr. Samo Rugelj (Soncu naproti).
O Soncu naproti Sama Ruglja
Dr. Samo Rugelj (1966, Ljubljana) je diplomirani farmacevt, magister ekonomije in doktor založniških študij; je pisatelj, filmski publicist, soustanovitelj založbe UMco in revije Bukla, prejemnik nagrade "naj založnik 2015" ter književni in realni tekač na dolge proge.
Njegova potopisna knjiga Soncu naproti (UMco, 2022) je bila napovedana "kot pohodopisna knjiga o navdihujoči naravi", ki pa je veliko več kot le to - pravzaprav bi ta vznemirljiv potopisni zapis, z mitološkim veznim besedilom, pri nas morda lahko primerjali le še s katero od tovrstnih knjig Evalda Flisarja.
Soncu naproti je knjiga - razdeljena na več sklopov, dni - iz katere spoznamo (peš)pot pisca in njegove partnerke po otoku Kreta. Zanimiv je že uvodni zapis o petem dnevu, ki deluje kot suspenz za nadaljnje branje. Da ne gre za navaden potopis, med drugim nakazuje tudi privlačen zapis o samem otoku, o tamkajšnji hrani, minojski kulturi, zgodovini, pokrajini in o piščevih prejšnjih popotovanjih po Kreti. V nadaljevanju pohoda po Kreti se iz poglavja v poglavje srečujemo s težavami, ki se v nekem trenutku stopnjujejo celo do meje preživetja. V knjigi se zunanja stvarnost izmenjuje z notranjim monologom avtorja knjige in s posameznimi podrobnostmi, kot so na primer nakup pohodnih palic, srečevanje z drugimi pohodniki, zapis o izbiri smeri poti in podobno. Knjiga je opremljena tudi z vrsto fotografij, opisana pa je tudi avtorjeva strast, povezana z nakupi zemljevidov. Knjiga se zaključi s tako rekoč retoričnim vprašanjem njegove partnerke: "Sva s Kreto zaključila?" in on ji odgovori: "Za nekaj časa, ne pa za zmeraj." In prav to, "ne za zmeraj", lahko "ob koncu branja" pomisli tudi bralka/bralec o tem, ali bo še kdaj vzel v roke to knjigo.
Potopisna knjiga Soncu naproti je presežna, napisana kreativno in inovativno, zanimivo, predvsem pa povsem drugače kot navadno dnevniško opisovanje navadnega popotnika, zato si, izstopajoča iz potopisne knjižne produkcije v letu 2022, zasluži slovensko literarno nagrado "krilata želva 2023" za najboljši slovenski potopis, knjižno objavljen v preteklem letu. - (iz utemeljitve; A. N., Z. P.)
Nagrajenci preteklih let pa so: 2017 – Agata Tomažič (Zakaj potujete v take dežele), 2018 – Dragan Potočnik (Pesem za Sinin džan) in Aleš Šteger (Na kraju zapisano 6: Solovki, Rusija), 2019 – Jakob J. Kenda (Apalaška pot), 2020 – Petra Vladimirov (Evforija), 2021 – Ivo Svetina (Malabar), 2022 – Irena Cerar (Potepuški okruški).