3 vprašanja: Breda Mulec
Breda Mulec je doktorica prava in raziskovalka, javna uslužbenka in knjižna ustvarjalka, saj piše tako pravljice za otroke kot strokovne monografije. Njena najnovejša je Uradniki niso angeli, v kateri je analizirala položaj državnih uradnikov v zadnjem stoletju. O knjigi smo ji zastavili tri vprašanja.
Breda Mulec
Uradniki niso angeli
Disciplinski postopki skozi stoletje
Litera in Inštitut za lokalno samoupravo, 2023 , t. v., 240 str., 25 €
Bukla: Komu priporočate branje knjige Uradniki niso angeli?
Mulec: Čeprav gre za znanstveno monografijo, je namenjena širšemu bralstvu. Seveda bo najprej našla bralce v strokovni in akademski javnosti in bo najbolj zanimiva za tiste, ki se z vprašanji uradništva ukvarjajo poklicno, vendar pa je knjiga tudi literarno obogatena. Literarni vložki so pisani na osnovi do zdaj neobjavljenih arhivskih spisov, v katerih se skrivajo zapisi o disciplinskih postopkih zoper javne uslužbence izpred sto let. Če jih gledamo z današnjimi očmi, so bile mnoge situacije tudi smešne in hudomušne.
Bukla: Kateri problemi so pri državnem uradništvu večni in se iz preteklosti vlečejo do današnjih dni?
Mulec: Že pred skoraj stoletjem so morali kandidati pred vstopom v uradniško službo opraviti strokovni izpit. Tudi v kasnejših obdobjih je bil tak izpit za imenovanje v naziv vstopnica v državno službo. Kasneje, v samostojni Sloveniji, je bil ukinjen pod pretvezo administrativnih bremen, medtem ko so danes spet aktualne razprave o njegovi nujnosti. Tudi ocenjevanje uradnikov ni nekaj novega. Včasih so uradnike ocenjevali pred tričlansko komisijo, danes jih oceni nadrejeni. Vendar pa se dandanašnji stroka nagiba k njegovi ukinitvi. Mnogi namreč ocenjevanje razumejo kot nepravično in preveč subjektivno, brez resnejših objektivnih kriterijev. Tudi v preteklosti so bili nekateri javni uslužbenci dovzetni za razna podkupovanja, včasih je bil dovolj že kak liter ali škatla cigaret, po razpoložljivih podatkih je to prisotno tudi danes, vendar pa v naši državi podkupovanje ni tako razširjeno, kot je prisotno v razgretih gostilniških debatah.
Bukla: V knjigi raziskujete uradništvo od Kraljevine SHS dalje. Kako se je spreminjala podoba javnega uradnika v tem stoletju, je njegova javna podoba danes v Sloveniji boljša kot v nekdanji Jugoslaviji?
Mulec: Stereotipi o javnih uslužbencih kot lenih in neučinkovitih birokratih so že zelo stari in jih najdemo povsod po svetu. In tu niso nobena izjema niti uradniki v našem prostoru. Najbrž tudi zato, ker se državljani vsake toliko soočamo z neprijetnimi opravili pred državnimi institucijami, plačamo kakšno kazen itn. Tu je še seveda prepričanje dela javnosti o prednosti državne službe, njeni stalnosti in razmeroma solidni plači, čeprav so bile nekatere kategorije javnih uslužbencev v Kraljevini SHS celo revnejše od viničarjev ... Tudi danes še najdemo med javnimi uslužbenci tudi take, ki ne dosegajo niti minimalne plače.