3 vprašanja: Neli Vintar
V knjigi Jasna pot so zbrane dragocene izkušnje zdravnice, vrhunske specialistke za bolečino, ki je prehodila veliko sveta, vendar vedno bolj prisluškuje svojim notranjim korakom. Pogumno se dotika bolečin, saj se z njimi (tudi hudomušno) spopada že pri sebi, predvsem pa kar naprej v službi. Dotakne se tudi človečnosti, ki nam lahko pomaga, da se nehamo smiliti sami sebi – če le pomislimo na vse hudo, kar se prav zdaj, še vedno, dogaja v svetu.
Neli Vintar
Jasna pot
Z vetrom v laseh
Chiara, zbirka Osebno, 2024, m. v., 275 str., 24 €
Bukla: Zapisi v vaši knjigi se vrstijo in bleščijo kot drobni biseri na ogrlici, življenjske vinjete, ki odslikavajo vašo družino, odnose in delo, slednje pa se neločljivo prepleta tudi z zgodbami vaših pacientov … Kako je nastala ideja za knjigo in komu ste jo namenili?
Vintar: Nekateri dogodki so se mi posebno močno vtisnili v spomin in sem jih želela zapisati. Tako so se nanizale zgodbe s poti v službo, zgodbe iz dežurne službe in nekatere zgodbe pacientov v protibolečinski ambulanti, zgodbe s tekaških poti in popotovanj v zunanje in notranje svetove. Pisanje mi je pomagalo predelovati izgubo sestre Jasne, ki ožarja tudi naslov knjige. Upam, da bo knjiga navdih širokemu krogu bralcev, saj se dotika človečnosti v vsakem od nas.
Bukla: Vaše poslanstvo je lajšanje bolečin vseh vrst in v vaši knjigi poleg telesne bolečine beremo tudi o bolečini duše in srca, pa tudi o akupunkturnih točkah žalosti … Lahko našim bralcem kaj poveste o tem?
Vintar: Bolečina je neprijetna čutna in čustvena izkušnja. Že pri sebi lahko opazimo, da nas ista stvar danes boli bolj, drugič manj. Če smo veseli in zadovoljni, imamo občutek, da nas boli manj, saj bolečino takrat veliko lažje prenašamo. Na doživljanje bolečine vplivajo vse plasti življenja: velika izguba lahko boli na telesni ravni ne le v duši, dolgotrajno nezadovoljstvo v službi ali v partnerskem odnosu je velik stres, sproži tleče vnetje, razširjene bolečine po vsem telesu in vodi v kronično utrujenost. Vemo, da žalost boli, ne le v srcu, bolečina se lahko pojavi kjerkoli v telesu.
Bukla: Poleg tega, da strastno raziskujete jezike in lepoto umetnosti, se vaši zapisi pogosto dotikajo tudi daljnih krajev, od Šrilanke do Gane in gorovja v Mongoliji … Ali ste opazili kakšne razlike med Slovenci in tamkajšnjimi ljudstvi pri spopadanju z bolečinami?
Vintar: Čeprav se nenehno pritožujemo zaradi pomanjkljivosti v našem zdravstvenem sistemu in si želimo izboljšati dostopnost do zdravstvenih storitev, našega zdravstva ne moremo primerjati z razmerami v Afriki, ali na Šrilanki, ali na širnih prostranstvih Altaja. Slovenci imamo na voljo strokovno pomoč, tam pa lahko le sanjajo o stvareh, ki so nam samoumevne. Tam se ljudje pogosto obračajo na naravne zdravilce in morajo veliko bolj potrpeti in več pretrpeti. In vendar zlasti starejši ljudje pri nas pogosto molče trpijo bolečine. Čeprav jih spodbujamo, naj povedo, da jih boli, saj jim le tako lahko pomagamo, tudi osamljenost boli. V teh daljnih krajih so ljudje bolj povezani.