Arlan pod preprogo
Andrej Predin
Arlan pod preprogo
ilustracije: Peter Škerl
Morfemplus, 2022, t. v., 110 str., 24,90 €
Stanovska nagrada desetnica kakopak ne sodi pod preprogo. Ravno nasprotno, ne nazadnje gre za eno najvidnejših nagrad in priznanj na področju otroške in mladinske književnosti pri nas. Podeljuje jo Društvo slovenskih pisateljev. S kolegom Slavkom Preglom sva jo leta 2004 ustanovila, da bi tudi z njeno pomočjo literaturi za otroke in mladino utrdila veljavo v polju obče in literarnokritiške javnosti. Izbor del, ki ustrezajo pravilniku o tej nagradi, vsako leto pripravi red. prof. dr. Dragica Haramija, o nominiranih delih pa odloča petčlanska žirija.
Letos si je nagrado prislužilo nenavadno, navdihujoče literarno popotovanje s pomembnim sporočilom, kaj vse je mogoče doseči s pogumom, neomajnostjo in zaupanjem v življenje.
Avtor Andrej Predin, po izobrazbi biolog, sicer pa pisatelj, novinar in urednik v kulturni redakciji Dela, ki najraje ustvarja za otroke in mladino, je bil že leta 2008 s prvencem Na zeleno vejo (Modrijan, 2007) nominiran za večernico, nacionalno nagrado za najboljše otroško in mladinsko delo preteklega leta. Pozneje je postal Maribor književni prostor še dveh njegovih romanov za odrasle: Učiteljice (Modrijan, 2010) in Prihodnost, d. o. o. (Litera, 2014).
Zatem je v seriji kratkih fantastičnih zgodbic predstavil nabrito predšolsko deklico Mico (Mica pri babici: Čarobni cilinder, 2013, Mica pri babici: Pirati iz dežele Mirikaka, 2014, Mica pri babici: Podivjane princeske, 2016, Mica pri babici: Ugrabljeni Božiček, 2017, Morfem in Morfemplus). Večina avtorjevih del sodi v fantastično prozo in doslej so bila za desetnico nominirana Gnusna kalnica (2014), Mica pri babici: Čarobni cilinder (2015) in Vesoljčki (2021).
Toda za najmlajše bralce nekoliko obsežnejša knjiga Arlan pod preprogo pripoveduje povsem drugačno, zahtevno zgodbo. Avtor priznava, da ga je k nastajanju otroškega romana spodbudila tragedija dveletnega dečka Alana Kurdija, ki ga je morje pred osmimi leti naplavilo na turško obalo. Fotografija majcenega, nedolžnega trupelca je bliskovito obkrožila svet, ki je vsaj za nekaj trenutkov onemel ob nepojmljivi grozoti. Kaj ostane od naše človečnosti, kadar dopustimo nekaj tako nepojmljivega?
Pod preprogo tiči nenavadna dežela izgubljenih, pozabljenih, zaprašenih reči, ki jih pometemo daleč stran od oči in srca. Prav tja, v svet med Večnim morjem in Velikim zidom, pod tnalo neba naplavi majhnega dečka. Ne spomni se svojega imena, vendar mu nesebično priskočita na pomoč Uhanka z rubinom v srcu in rakec Izo. Ne sprašujte, kaj počne rakec pod preprogo, kajti pod njo je vse mogoče.
Toda pokrajina v deželi Pod preprogo je kljub zavezništvu in tovarištvu Uhanke, Zobne vile in pršice Lili neprijazen, nevaren prostor. Na dečka prežijo mračne sile, ki rušijo, uničujejo in poveličujejo nered ter opustošenje. Dečku strah v kosti naganjajo inšpektorji s svojimi škatlastimi, ekranastimi obrazi in strašna Razpoka, ki te pogoltne, kot bi mignil. A najhujša od vseh je Sestrica, Uhankin drugi obraz, oba večna pola dobrega in zlega, prvega, ki poraja srečo, in drugega, ki poraja razdejanje in trpljenje.
Morda zategadelj v deželi Pod preprogo nikoli ni zares dan, obsijan s Soncem, temveč vseskozi mrakoba, ki ji sledi trda noč brez mesečine. Zvezdnato nebo prašičjih zadkov pa ni nebo, ki ga je deček vajen. Tudi modrec Obliž, pritrjen na dogorelo vžigalico, ne pozna vseh odgovorov.
Deček koprni po svojem imenu. Z njim bi sam samcat laže poiskal starše, ki so tam nekje zunaj, onkraj Večnega morja. V sanjah se mu prikazuje mamica in ga bodri, naj zdrži še čisto malo, toda oživljeni predmeti v deželi Pod preprogo nimajo staršev. Še nikoli niso slišali za očeta in mater. In vendar bi lahko bili, če deček ostane z njimi, vsi skupaj srečna družina.
Tankočutno, s filigransko natančnostjo izpisano zgodbo sijajno dopolnjujejo subtilne, izčiščene podobe ilustratorja Petra Škerla. Upodobljene kreature so tuje, hladne, neprijazne, pozabljene pod tnalom gosto tkanega neba rogoznice.
Premišljena, stvarna naracija ne skuša ugajati za vsako ceno, temveč pred očmi mladega bralca oblikuje drugačen, mestoma krut in neizprosen pogled na svet, ki kljub številnim vprašanjem vzbuja upanje v dobroto in prijateljstvo.
In prav to je nagrajeno z desetnico.