Vladimir Habjan: »Planinski vestnik bo vztrajal tudi v prihodnje!«
Vladimir Habjan je gorski reševalec, ki se mu ni težko sredi noči podati v gore, da reši ljudi v težavah. Obenem pa je tudi že več kot dvajset let urednik Planinskega vestnika, zadnjih nekaj let tudi urednik knjig Planinske zveze Slovenije ter tudi avtor mnogih knjig o gorah od vodnika Brezpotja, ki je dosegel več izdaj in ponatisov, prek Alp brez meja do zbirke kratkih zgodb Čez rob. Zdaj je skupaj s svojo soprogo Ireno Mušič Habjan napisal obsežen vodnik Karnijske Alpe, kar je bilo lepo izhodišče za kratek pogovor.
Vladimir Habjan, Irena Mušič Habjan
Karnijske Alpe
Med Julijci in Dolomiti: izbirni vodnik
Planinska zveza Slovenije, 2023, pt. v., 356 str., 39,90 €
Bukla: Ravno je izšel vodnik Karnijske Alpe, ki sta ga napisala skupaj s soprogo Ireno Mušič Habjan. Katere razloge bi nanizali ljubitelju slovenskih gora, da bi ga zvabili v Karnijce?
Habjan: Največji razlog je, da se odpravimo kdaj tudi kam za mejo, da nismo vedno na enih in istih koncih. Tudi sam sem bil dolga leta zasvojen z našimi gorami in sem le redkokdaj pokukal čez mejo, čeprav so me bolj izkušeni kolegi neprestano spodbujali k temu. Ko sem se enkrat le odpravil, sem bil res presenečen. Tako me je nekoč zaneslo tudi v Karnijce. Sprva sem jih le malce tipal, ko pa sem se prepričal o razsežnosti in lepoti tega gorstva, sem jih začel načrtno raziskovati, tako kot sem pred tem naše gore. Karnijci imajo vse, kar si planinec zaželi, od lahkih poti po dolinah in soteskah, prek lahko dostopnih hribov in razglednikov, do zavarovanih in plezalnih poti, pa do najbolj odročnih krajev, kjer brez plezanja ne gre in kjer je gorski svet še popolnoma prvinski.
Bukla: Kaj vajin vodnik Karnijske Alpe prinaša novega v primerjavi s tistimi, ki jih že imamo v slovenščini?
Habjan: Večina obstoječih je starejših datumov, nekaj je razprodanih, noben pa ni celosten. Urednik vodnika Andrej Stritar je o vodniku zapisal: »Čeprav je to izbirni vodnik, Slovenci s to knjigo dobivamo tako rekoč enciklopedijo Karnijskih Alp. Težko si predstavljam, da bi lahko to gorstvo našim pohodnikom predstavili še bolje. Prepričan sem, da bo dolga leta in desetletja v veselje in pomoč generacijam ljubiteljev nekoristnega, a tako lepega sveta!« Naj povzamem samo statistiko: v najinem vodniku je 110 vrhov, dve soteski, 55 markiranih poti, 8 plezalnih poti, 51 brezpotij in 4 alpinistični vzponi. Priznajte, da je res obsežno.
Bukla: Priznam. Kam bi torej veščega planinca najprej napotili, da bi Karnijce spoznal na avtentičen, a še vedno prijeten način?
Habjan: Takšnih območij in ciljev je v tem gorstvu res dovolj. Najbolj je obiskana Karnijska vezna pot, ki poteka med Sillianom in Podkloštrom po osrednjem severnem grebenu, pri čemer se lahko na posamezne vrhove vzpnemo ali jih le obhodimo, odvisno pač, kaj nam ustreza. Višina teh gora je zavidljiva in se približa celo višini Triglava. Slovencem so priročne gorske skupine v naši bližini: Zuc dal Bor, Sernio in Grauzaria, gore nad Mokrinami in prelazom Plöcken, kjer imamo sprehajalne in celo muzejske poti, pa tudi napete ferate, ki navdušujejo, vse pa v pristno ohranjenem gorskem okolju. Meni osebno so najljubši Furlanski Dolomiti, ki mejijo na Dolomite. Tam so pravi odročni hribi, kjer je nešteto možnosti za nova raziskovanja, pa še ljudje so prijazni.
Bukla: Karnijske Alpe so izšle v okviru založbe Planinske zveze Slovenije, kjer ste urednik že kar nekaj časa. Kaj so vsebinske smernice, ki jih zasledujete pri založbi in kaj načrtujete v prihodnosti?
Habjan: S knjigami želimo ljudem približati gore, zato v prvi vrsti izdajamo vodnike po gorah, potem priročnike o varni hoji za širšo javnost, od osnov planinstva, športnega plezanja za začetnike pa do turnega smučanja in turnega kolesarstva ter planinsko branje, mi ga imenujemo leposlovje, čeprav ne gre za fikcijo, pač pa za spomine, zbrana in izbrana dela domačih priznanih publicistov, pa do raznih izvirnih refleksij in razmišljajočih vsebin o gorah, vse z namenom povabiti k varnemu obiskovanju gora ali pa posredovati vtise tistih, ki vse to znajo zapisati.
Bukla: Kakšen je na interes bralcev za planinsko literaturo? Imate tudi kaj mladih bralcev? Bodo planinski vodniki v tiskani obliki obstajali tudi v prihodnje?
Habjan: Za bralni interes tovrstne literature žal nimamo nikakršnih analiz, le tisto, kar nam kažejo podatki o prodaji in občasne ankete Planinskega vestnika. Vse kaže, da med mladimi prav veliko interesa za branje ni, tudi bralci in naročniki revije so večinoma srednja in starejša generacija. Vse to nas ne ovira, da ne bi izdajali publikacij še naprej, saj sledimo več tujim založbam, ki še vedno izdajajo planinske knjige in tiskane vodnike. Tako kot oni se tudi mi vse bolj približujemo digitalnemu svetu, kjer so vse bolj prisotne QR kode. V zadnjem času negujemo povezavo z aplikacijo maPZS, ki združuje veliko napotkov za varno obiskovanje gora, nekaj je tudi konkretnih vsebin iz tiskanih vodnikov. S tem konceptom mislimo nadaljevati in ga še izpopolniti.
Bukla: Za vami je tudi več kot dve desetletji urejanja Planinskega vestnika. Kaj se je v tem času zgodilo z najstarejšo slovensko revijo in kakšni so obeti za prihodnost?
Habjan: Planinski vestnik izhaja od leta 1895 in vse kaže, da bo tudi še v prihodnje. Upad naročnikov je bistveno manjši kot pri osrednjih časnikih in revijah, kjer so podatki javno dostopni. V preteklosti smo že poskušali z elektronsko izdajo, a se ni izšlo, kot kaže, bomo tak način prodaje kmalu ponovili, saj je vse več pobud bralcev in bralk. V času mojega 22-letnega urednikovanja poskušamo bralcem ponuditi čim več raznovrstnih vsebin, od mnogih informacij o gorah do zanimivih intervjujev, veliko je vzgojnih vsebin, pa tudi za mlade se kaj najde. Večjo vlogo kot v preteklosti smo dali tudi fotografiji, ki z večjim formatom revije od leta 2010 pride bolj do izraza, več je tudi risb in karikatur. Za zdaj se je ta recept obnesel.
Bukla: Kam vas bo vodila prihodnja knjižna pot?
Habjan: Projektov imam toliko, da jim komaj sledim. V delu imam svoj deseti (zadnji) vodnik, tokrat izbirni po Kamniško-Savinjskih Alpah in Karavankah s kolegom Aljažem Poljancem, saj Planinska zveza s tega območja nima več primernih vodnikov. Dogovorjen sem za knjigo o Mojstranških vevericah, to je šest alpinistov, ki so bili v preteklosti vrhunski in so letos prejeli priznanje za življenjsko delo na področju alpinizma. Imam tudi zasnovo in že nekaj napisanih zgodb za novo delo v stilu Čez rob, torej resnične reševalske zgodbe z nekaj fikcije. Imam pa tudi vabilo založbe UMco za potopis. Tudi ta me zelo zanima.