Kaj jezik, ki ga uporabljamo, pove o nas?
Interaktivna delavnica, ki mladim približa jezikoslovje, hkrati pa izboljšuje njihovo varnost na spletu in krepi veščine informacijske pismenosti
V Osrednji knjižnici Srečka Vilharja Koper organiziramo različne aktivnosti, ki krepijo informacijsko pismenost naših uporabnikov. Mednje sodi tudi inovativna delavnica »Kaj jezik, ki ga uporabljamo, pove o nas?«, ki udeležencem predstavi nekatere spletne pasti in jih opolnomoči za učinkovitejšo, predvsem pa varnejše spletno komuniciranje.
Ste vedeli, da obstaja 20-krat večja verjetnost, da vas oropajo na spletu kot na ulici? Napredek in razvoj sodobnih komunikacijskih tehnologij sta družbi sicer prinesla veliko pozitivnih sprememb, denimo hitrejši dostop do informacij in velikokrat brezplačne načine komunikacije na daljavo, a hkrati laganje še nikoli ni bilo lažje – splet nam namreč omogoča anonimnost, zato je vse, kar potrebujemo, le lažen profil ali e-naslov in že lahko v virtualnem svetu postanemo, kdorkoli želimo.
Odgovor na poplavo informacij in posledično informacijski kaos ter na nove možnosti laganja in zavajanja pa leži v krepitvi veščin informacijske pismenosti in izboljšanju kritičnega mišljenja, pri čemur lahko veliko pripomoremo knjižničarji kot informacijski strokovnjaki. Prav zato smo v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja Koper pripravili inovativno in zanimivo delavnico z naslovom Kaj jezik, ki ga uporabljamo, pove o nas?, ki je prvenstveno namenjena devetošolcem in dijakom, učiteljem ter slovenskim knjižničarjem, pa tudi ostali zainteresirani javnosti.
Na delavnici predstavimo najpogostejše laži na spletu in ponudimo orodja, ki nam lahko pomagajo pri razkrivanju prevar. Udeleženci spoznajo nekatere prvine uporabnega jezikoslovja, med njimi forenzično jezikoslovje, sociolingvistiko in psiholingvistiko, ki so jim predstavljene na razumljiv način in podkrepljene s praktičnimi primeri iz resničnega življenja. Med drugim si ogledamo in analiziramo izjave politikov ter prebiramo izjave prič zločina in skupaj iščemo sumljive jezikovne vzorce, ki nakazujejo na laganje in zavajanje. Prikažemo jim tudi tipične jezikovne značilnosti mladih, denimo uporabo slenga, ki se pogosto razlikuje od mesta do mesta, in skrivni ter spreminjajoči se pomen emotikonov, ki je starejšim pogosto nepoznan.
Raziskave kažejo, da ljudje na spletu najpogosteje lažejo o svoji starosti, videzu, kraju bivanja, statusu zveze, delu in financah. Udeležencem predstavimo nekaj psiholoških dejstev o laganju – ko človek laže, mora namreč uspešno kombinirati izbor besedja in hkrati paziti na vsebino ter posredovati informacije tako, da bo pripoved sosledna, logična in življenjsko realna, kar pa je zelo zahteven intelektualni proces, ki ga je skoraj nemogoče popolnoma obvladati; posledično lažnivec tako za seboj pušča jezikovne namige, ki signalizirajo zavajanje.
Udeleženci na delavnici spoznavajo, da je jezik vsakega posameznika unikaten, saj nanj vplivajo naša starost, spol, rasa, spolna usmerjenost, socialni status, izobrazba, kraj rojstva, kraj odraščanja itd., kar posledično pomeni, da lahko vse te lastnosti usposobljen jezikoslovec iz jezika tudi razbere, čemur strokovno pravimo profiliranje. Predstavimo jim sumljive jezikovne strukture, ki nakazujejo na laž, in razložimo, kako se spreminja raba jezika, če lažemo ali govorimo resnico. Z delavnico na inovativen in interaktiven način udeležence seznanjamo s prevarami, ki nanje prežijo na spletu, in jim ponudimo vpogled v to, kaj tudi sami nezavedno povedo o sebi.
P. S. Ste vedeli, da povprečna oseba odkrije 54 % laži, medtem ko oseba, ki je izurjena za iskanje laži, najde laž v kar 90 %? Zakaj so tako uspešne? Ker med laganjem vsi delamo iste napake, vsi uporabljamo iste tehnike.