LITERATURE SVETA – FABULA 2012 (27. FEBRUAR–10. MAREC)
Na festivalu Fabula 2012 bodo z nami ugledni avtorji iz Slovenije in z vsega sveta, ki se bodo na literarnih večerih v klubu Cankarjevega doma pogovarjali o svojem literarnem ustvarjanju in brali iz svojih del. Tako se nam bodo v času festivala pridružili pisatelji Hanif Kureishi, Leena Krohn, Amitav Ghosh, Mihail Šiškin, Dušan Čater, Mojca Kumerdej, Andrej Skubic, Suzana Tratnik in Goran Vojnović. Njihove obiske bodo seveda pospremili izidi njihovih del v slovenskem jeziku, ki so del projekta Knjiga za vsakogar in bodo na voljo po enotni ceni 5 €. Poleg literarnih nastopov gostujočih avtorjev, ki bodo, kot vsa leta doslej, osrednji festivalski dogodki, bo pripravljen tudi pester program, namenjen najrazličnejšim generacijam bralcev, saj je glavno programsko vodilo festivala odprtost in dostopnost vsem generacijam in okusom. Vsi dogodki so brezplačni. Več o programskih dogodkih na: www.festival-fabula.org.
OSREDNJI GOSTJE FABULE 2012
HANIF KUREISHI (1954) je eden najbolj znanih in cenjenih sodobnih britanskih avtorjev. Izhaja iz mešanega zakona med Angležinjo in Pakistancem, zato je v mladosti izkusil življenje drugačnih na robu mesta in družbe. Kot avtor je postal glasnik obstrancev in sprožil novo senzibilnost za vse drugače misleče, drugače obarvane in drugače živeče, saj v svojih delih tematizira raso, nacionalnost, imigrantsko problematiko in seksualnost. Svojo pisateljsko kariero je začel v sedemdesetih, leta 1985 pa je napisal tudi za oskarja nominiran scenarij za film Moja lepa pralnica. Za svoj prvenec Buda iz predmestja je prejel nagrado za najboljši prvenec Whitebread Award. Slovenski bralci ga dobro poznajo tudi po romanih Črni album, ki se ukvarja s problemi muslimanov v Britaniji v osemdesetih letih preteklega stoletja, romanu Intimnost, po katerem je režiser Patrice Chéreau posnel istoimenski film, ter romanu Nekaj ti moram povedati. Poleg romanov in kratkih zgodb je Kureishi znan tudi po svojih dramskih delih ter scenarijih za film, piše pa tudi eseje in dnevniške zapiske. Britanska revija The Times je avtorja uvrstila na prestižni seznam najboljših petdesetih britanskih avtorjev vseh časov.
V Ljubljani nastopi v soboto, 10. marca 2012, ob 20.00, v Klubu Cankarjevega doma.
AMITAV GHOSH (1956) je zagotovo eno največjih imen sodobne indijske literature, slovenskim bralcem pa se je predstavil tudi z romanom Lačna plima, ki je leta 2008 izšel pri Cankarjevi založbi. Odraščal je v Indiji, Bangladešu, Iranu in na Šri Lanki, študij je končal na Univerzi v New Delhiju, nato pa je nadaljeval in zaključil doktorski študij antropologije na univerzi v Oxfordu. V svojih romanih raziskuje kolonializem, migracije in diaspore. Že za svoj prvi roman The Circle of Reason (1986) je prejel francosko literarno nagrado Médicis za najboljši tuji roman leta 1990. Tega leta je prejel tudi dve prestižni nagradi za svoj drugi roman The Shadow Lines, ki bo v slovenskem prevodu pospremil avtorjev obisk na festivalu Fabula 2012. Njegova knjiga The Sea of Poppies je bila leta 2008 uvrščena v ožji izbor za Bookerjevo nagrado. Romani Amitava Ghosha so prevedeni v več kot 20 svetovnih jezikov, poleg tega pa avtor redno objavlja svoje kolumne v številnih časopisih, med drugimi tudi v časopisih The New York Times, The New Yorker in The New Republic.
V Ljubljani nastopi v nedeljo, 4. marca 2012, ob 20.00, v Klubu Cankarjevega doma.
MIHAIL ŠIŠKIN (1961) se je rodil v Moskvi, danes živi v Švici in šteje med najpomembnejše sodobne avtorje, ki pišejo ruščini, hkrati pa v plejadi ruskih pisateljev slavi kot najboljši stilist in eden najbolj inovativnih in nenavadnih ruskih prozaistov. Zaslovel je z romanom Zavzetje Izmaila (2000), ki je prejel nagrado Ruski booker, za njegov najboljši roman pa veljajo Venerini laski (2005, v slovenščino prevedeni pri Društvu slovenskih pisateljev leta 2010), ki so prejeli tako rusko nagrado Velika knjiga kot nagrado Nacionalni bestseller, natisnjeni pa so bili v več kot 50.000 izvodih.
V Ljubljani nastopi v četrtek, 8. marca 2012, ob 20.00, v Klubu Cankarjevega doma.
LEENA KROHN (1947) je ena izmed pomembnejših sodobnih finskih avtoric. Njen literarni opus, ki šteje več kot trideset knjig, obsega romane, kratke zgodbe, otroške romane in eseje. Svoj prvi roman Tainaron, poimenovan po izmišljeni deželi, je izdala leta 1985. Temeljne teme njenih del so človekov odnos s samim seboj in svetom, ki ga obdaja, morala, ter meje med resničnostjo in iluzijo – vse te teme pa obravnava skozi prizmo opazovanja različnih vrst umetne inteligence. Je dobitnica številnih finskih in mednarodnih literarnih nagrad, njene knjige pa so bile prevedene v več kot deset svetovnih jezikov.
V Ljubljani nastopi v sredo, 29. februarja 2012, ob 20.00, v Klubu Cankarjevega doma.
LITERARNI VEČER Z AVTORJI: GORANOM VOJNOVIĆEM, DUŠANOM ČATROM, SUZANO TRATNIK, ANDREJEM SKUBICEM IN MOJCO KUMERDEJ: DAN ZMAGE
V okviru letošnjega festivalskega fokusa smo se na festivalu Fabula 2012 odločili posebej osvetliti nekaj vrhunskih slovenskih avtorjev, ki jim je skupna socialno angažirana tematika. Za to priložnost smo so skupaj napisali knjigo kratkih zgodb Dan Zmage, na enem od osrednjih literarnih večerov v Cankarjevem domu skupaj razmišljali o tej temi.
V Ljubljani nastopijo v petek, 2. marca 2012, ob 20.00, v Klubu Cankarjevega doma.
Žepna Beletrina, knjiga za vsakogar
Amitav Ghosh: OBRISI SENC
Obrisi senc je slikovita pripoved o dveh družinah, angleški in indijski, skozi prizmo katerih spoznavamo razlike med vzhodnim in zahodnim svetom. Je zgodba o času, v katerem glede narodne pripadnosti zavlada zmeda in o tistem prvem trenutku zavedanja, da je krutost ljubezni prav v tem, da ni pogojena z vzajemnostjo in zato lahko ostaja vse življenje enosmerna. Je knjiga, ki se gleda, občuti, vonja in okuša ter tako razpleta klobčič brezčasnih človekovih vprašanj o sprejemanju, upanju, vrednotah in idealih, ki si jih glavni junak začne zastavljati že v otroštvu.
Leena Krohn: SLEPO OKNO
V Slepem oknu spoznamo približno 50-letnega filozofa, ki si kupi komoro za lebdenje na vodi, da bi v njej laže razmišljal. Kmalu ugotovi, da lahko tako tudi zasluži: v časopis da oglas, da sprejema stranke, ki potrebujejo nasvet filozofa ali se želijo pogovarjati. In res, stranke se kmalu oglasijo, vsaka od njih pa ima svojo, pogosto precej čudno zgodbo ali vprašanje, na katerega filozof ne zna vedno odgovoriti. Avtorica se pronicljivo, nevsiljivo sprašuje, kaj je resničnost ter kako ločiti med pristnim in ponarejenim, med lažjo in resnico ter med sanjami in budnostjo. V romanu ustvari svet, ki je različen od nam poznanega, a mu je nekako vendar zelo blizu, hkrati pa odstre pogled v morebitno prihodnost naše družbe, ki se zdi nelagodno blizu. Njeno pisanje odlikujeta jasen jezik in prefinjen smisel za humor.
Goran Vojnović, Suzana Tratnik, Dušan Čater, Mojca Kumerdej, Andrej Skubic: DAN ZMAGE
Bili so časi, ko je pojem socialni realizem dišal po dolgočasnem šolskem branju in moraliziranju, zdelo se je, da se z njim resni slovenski avtorji pač ne bodo več ukvarjali. A svet se je spremenil in družbeni angažma se je spet znašel v središču razmišljanja umetnikov; ob estetiki je vse bolj pomembna tudi etika. Pet avtorjev knjige Dan zmage se je doslej v svojih delih na umetniško prepričljiv način spopadalo z različnimi ranami naše družbe, predvsem pa so dali glas tistim, ki so potisnjeni na njen rob. Zanimalo nas je, kaj bi nastalo, če bi napisali knjigo skupaj. Družbeno angažirano, seveda, a hkrati tudi duhovito, berljivo in dovolj všečno, da bi jo prebrali tudi njihovi junaki. In enoglasno so se strinjali, da bodo glavne junake popeljali v njihov dan zmage. V petih kratkih zgodbah potujemo od majhne vasice na Kozjanskem do televizijskih studijev reality showa. Od odvečnih junakov našega časa, ki so ravnokar zaključili Filozofsko fakulteto, narkomank, ki prodajajo ukradeno robo na tržnici, do otrok, ki jih skrbi vprašanje obstoja dedka Mraza. Vsak ima svojih pet minut, svoj dan zmage, ki je bleščeč, pa četudi se zdi zmagovit zgolj njim samim.
Mihail Šiškin: UČNA URA KALIGRAFIJE
Učna ura kaligrafije prinaša tri najbolj znana kratkoprozna besedila Mihaila Šiškina – naslovno zgodbo Učna ura kaligrafije, Plašč s pasom na hrbtu in Zvonik svetega Marka. Kot smo navajeni pri Mihailu Šiškinu, gre za preplet zgodovinske povesti, modernistične avtobiografske proze in številnih citatov, ki so vzeti predvsem iz ruskih klasikov 19. stoletja. Mozaična pisava izrisuje portret tipičnega intelektualca s povsem vsakdanjo življenjsko zgodbo, ki jo razpirajo potovanja in branje knjig, glavni poudarek pa je na notranjem doživljanju, na spominih, bolečinah, veselju, smrtih in ljubeznih, iskanju smisla, zgodbene niti, ki bi povezala razpršeno življenje. Zgodbe, ki torej govorijo o vseh nas.
Hanif Kureishi: POLNOČ VES DAN
Za mnoga Kureishijeva dela je značilen avtobiografski prizvok, in tudi liki v zbirki kratkih zgodb Polnoč ves dan so večinoma iz londonskih umetniških krogov. Večina zgodb se vrti okoli ljubezenskih odnosov, v katerih se protagonisti sicer videvajo, a le redko tudi vidijo. Kureishi njihova vedno nova iskanja in razpotja ubesedi s preprostim jezikom, komunikativnimi dialogi in blagim melanholičnim podtonom. Zdi se, kakor da jih v iskanju življenjskih radosti posede na ljubezenski vrtiljak, na katerem se marsikdaj vrtijo drug mimo drugega.