Luka lovi, Marko miži
Barbara Hanuš
Luka lovi, Marko miži
ilustracije: Marta Bartolj, Suzi Bricelj, Maša Kozjek, Polona Lovšin,
Igor Šinkovec, Ana Zavadlav
Mladinska knjiga, 2022, t. v., 95 str., 24,99 €
Le kdo iz vrst mladinskih pisateljev in strokovnjakov ne pozna Barbare Hanuš, izvrstne pripovedovalke zgodb, nadobudne učiteljice in pedagoginje, knjižničarke, magistrice slovenskega jezika in zunanje urednice revij Ciciban in Cicido? Neugnana avtorica in ljubeča babica šestim vnukom je celih osem let poučevala dopolnilni pouk slovenščine v Banja Luki, kjer potomci Slovencev (tudi v Slatini in Prijedoru) skrbijo za ohranjanje jezika in kulturnega utripa. Barbara še vedno aktivno deluje v okviru tamkajšnjega slovenskega društva Triglav in ob Slovencih, ki so svoj pečat pustili na tujem, ne moremo mimo njenih prizadevanj za kulturo živega dialoga in medsebojne strpnosti.
Odrasli smo se lahko z Barbarino literarno govorico seznanili denimo v zbirki kratkih zgodb Kavni krog (Hart, 2021), ki pripoveduje o svetlih in temnih plateh življenja v domu starostnikov. »Darilo, ki ti ga da starost, je čas,« je zapisala Barbara, ki je sijajno ujela nit grenkosladkih spominov v neizprosnem primežu minevanja.
Predšolski otroci dobro poznajo njene slikanice, denimo večjezikovno serijo o Jakobu in muci Mici (Miš, 2009, 2010, 2011), ali zabavne miselne igre v seriji Brihtna glavca za cicibane (MK, 2012–2023), pa znamenito večjezikovno slikanico Markova čelada (Miš, 2020) z imenitnimi ilustracijami Marjana Mančka, medtem ko so šolarjem med drugim znani tudi njeni delovni zvezki za pouk književnosti (DZS, 2000–2012).
Leta 2021 je za najmlajše izšla avtoričina slikanica Obliž za moč in pogum (MK) in Barbara je v svojih intervjujih večkrat poudarila, da dobi otrok največ spodbud za ustvarjanje prav v zdravem domačem okolju. Njej so neizčrpen vir navdiha vnuki, verjame v izpovedno moč zgodb, ki opogumijo, potolažijo in opolnomočijo.
Nova slikanica Luka lovi, Marko miži prinaša mnoštvo kratkih, toda živahnih, hudomušnih, mestoma celo norčavih zgodbic o Marku in Luku, Jaru in Kevinu, pa mamici, očku, dedku, babici in dojenčici Diani. Bralec se jim pridruži v šoli, doma, na počitnicah, pri vsakdanjih opravilih in kupu zamisli, ki se vsak dan porodijo v majhnih, brihtnih bučah. Skupaj z njimi modruje, zakaj je gora čokoladna, kje je dobra volja, kadar je ni na spregled, in kako Miklavž sem in tja prekrši pravila, vendar na svojem obhodu nikoli ne izpusti nobenega otroka. Tistim nadobudnežem, ki jih, podobno kot Luka, zmotijo drugače obrnjena trebuščka pri malih tiskanih črkah b in d, bo odleglo. Niso edini. Zato se včasih preobujemo v »garberodi« in v »beževnem« vremenu potrebujemo dežnik. Ali morda »bežnik«?
Sama bi zaradi obsežnejšega besedila, avtorica je prispevala kar 42 kratkih zgodb, delo umestila med ilustrirane knjige. Med branjem se človek zamisli, koliko neverjetnih prebliskov se utrne v otroških glavah. Prav otroška logika daje zgodbicam poseben čar in v knjigi se močno čuti mila, ljubeča povezanost babice Barbare z njenimi vnučki. Z zgodbicami skuša skicirati in zajeziti dragocene trenutke otroštva, k čemur na koncu prispeva beseda avtorice, v kateri med drugim pojasni, da je otroštvo najbolj čarobno doživljanje sveta. Otroci silovito izražajo čustva, preizkušajo sebe in svoje meje, pa tudi neugnano raziskujejo svet tam zunaj.
Zgodbe, ki že dolgo izhajajo v revijah Ciciban in Cicido, so bogato ilustrirane in le redkokdaj je v eni sami slikanici zbranih toliko sijajnih ilustratorskih imen. Tako bo tudi staršem zanimivo listati po knjigi in skupaj z malimi bralci odkrivati, na koliko različnih načinov ilustratorji vidijo knjižne junake. Če so ilustracije Igorja Šinkovca nagajivo igrive, so podobe Polone Lovšin mehko, pravljično zabrisane. Osebno mi je bilo strašno všeč, kako je vsak od njih upodobil odrasle, denimo dedka, očeta, mamo.
Ali kot bi rekla Barbara, ki ima kot šolska knjižničarka ogromno priložnosti za pogovore z otroki − vsak od nas se česa boji in ima rad različne stvari. Velja za male in velike, zato je hvalevredno, da se nekaj tega pretopi v zgodbe in slike.