Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0
Združenje splošnih knjižnic

Nagrade Združenja splošnih knjižnic za inovativne projekte

Martina Rozman Salobir, članica komisije za ocenjevanje inovativnih projektov knjižnic, Bukla 171–172, 19. 4. 2023

Nagrade Združenja splošnih knjižnic za inovativne projekte

Združenje slovenskih splošnih knjižnic že vrsto let razpisuje natečaje in podeljuje nagrade za najboljše in najbolj inovativne storitve v splošnih knjižnicah. Nagrada je namenjena spodbujanju novih pristopov k strokovnemu delu in vodenju knjižnic ter iskanju novih poti do uporabnikov in njihovih potreb v sodobnem času in prostoru.

Nagrada za inovativne projekte v splošnih knjižnicah je bila prvič razpisana leta 2013. Združenje jo podeljuje vsako leto na slovesnem dogodku ob Dnevu slovenskih splošnih knjižnic, ki ga praznujemo 20. novembra. 

Za nagrado se lahko potegujejo projekti, ki so nastali v splošnih knjiž­nicah v Sloveniji in so bili izvedeni v zadnjih dveh letih. Pomembno je, da prinašajo nove ideje in pristope, da kreativno odgovarjajo na ugotov­ljene potrebe uporabnikov in jih je kot zgled dobre prakse mogoče prenesti tudi v druga knjižnična okolja. 

Tudi v letu 2022 so se knjižnice na razpis Združenja slovenskih splošnih knjižnic odzvale s prijavami, ki razveseljujejo z zavzetostjo in inovativnostjo. Komisija za izbor je v presojo prejela 13 prijav. 

Vrsta projektov si je zastavila za cilj, da po upadu obiska zaradi epidemije koronavirusne bolezni knjižnica ponovno naveže tesne neposredne stike z uporabniki in ustvari varno in prijazno okolje za druženje, branje in učenje. 

  • Osrednja knjižnica Celje je z namenom spodbujanja branja med mladimi bralci pripravila inovativen bralni program, povezan z različnimi počitniškimi aktivnostmi. Projekt je domiseln v zasnovi in atraktiven v izvedbi. Nagovarja raznovrstne interese ter različne psihološke situacije in socialne položaje mladih udeležencev in tako ves čas trajanja ohranja aktualnost, intenzivnost in ­privlačnost.
  •  V Knjižnici Črnomelj so skupaj s partnerjem, Zavodom za izobraževanje in kulturo, zasnovali zanimiv projekt S knjigo v kino, s katerim so v lokalnem okolju oživili kulturno dogajanje in spodbudili zanimanje za filmsko in bralno kulturo v njuni povezanosti. Z izborom knjižno-filmskih dogodkov in zanimivih gostov so sistematično nagovorili različne generacije občanov in se domiselno navezali na druge programe v knjižnici.
  • Knjižnica Domžale se v projektu S knjigo na potep odpravlja v lokalne vrtce, kjer v sodelovanju z vzgojiteljicami in starši širi ljubezen do zgodb in pomaga vzgajati bodoče bralce. 
  • Podobno usmeritev izkazuje tudi projekt Knjižnice Hrastnik, le da nagovarja učence 2. razreda osnovnih šol, ki v okviru pouka stopajo v svet samostojnega branja in potrebujejo spodbudo ter podporo pri pridobivanju bralne spretnosti. Projekt poteka v sodelovanju z družinami ter učiteljicami in ga odlikujejo sistematično načrtovana motivacijska orodja. 
  • Projekt Knjižnica čustev Mestne ­knjižnice Kranj je inovativen v preizkušanju novega pristopa k spodbujanju branja na način, da nagovarja čustva bralcev. Na izzive življenja v digitalni družbi odgovarja tudi s spletnim orodjem, ki bralcu pomaga pri izbiri po različnih kriterijih, po drugi strani pa knjižnica s pogovori ter srečanji spodbuja druženje, refleksijo in komunikacijo.
  • Knjižnica Postojna je zasnovala projekt Soba pobega, ki je požel veliko navdušenja med mladimi obiskovalci. Soba pobega v knjižnici je dinamično zastavljen motivacijski kviz za spodbujanje branja in spoznavanje domačega kraja, skozi igro pa se udeleženci seznanjajo tudi z organizacijo knjižnice in njeno ponudbo. Z dejavnostjo se knjiž­nica v svojem okolju uveljavlja kot atraktiven in kreativen prostor skupnosti, ki s sodobno uporabniško izkušnjo spodbuja vedoželjnost, iznajdljivost in timski duh mladih obiskovalcev.
  • Obvladovanje različnih aspektov digitalne pismenosti je v današnjem času neobhodna potreba in bistveni pogoj za uporabo številnih storitev ter za splošno družbeno vključenost in participacijo. V tesnem sodelovanju Knjižnice Laško in Osrednje knjižnice Celje je potekal program, namenjen večji digitalni pismenosti občanov v različnih situacijah vsakdanjega življenja. V okviru projekta je nastal tudi zelo kakovosten Priročnik za enostavno rabo e-storitev; ta je lahko v veliko pomoč drugim knjižnicam in organizacijam, ki bi se lotile podobnega izobraževanja. 
  • Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota je v okviru nagrajenega projekta osnovala in za znanstveno uporabo pripravila ­Judovsko zbirko – korpus obrednih knjig v hebrejskem, madžarskem in nemskem jeziku ter jidišu, ki so dragocena zapuščina pomurske judovske skupnosti. S katalogizacijo je knjižnica omogočila raziskovalno delo na tem gradivu, z osnovanjem zbirke pa se poklanja spominu nekdanjega dela svoje skupnosti in gradi zavest o kulturi in preteklosti svojega kraja.
  • Projekt Mestne knjižnice Ljubljana Bedimo z Leonardom: noč v knjižnici med osnovnošolci v tretji triadi spodbuja zanimanje za znanost. Noč, preživeta v knjižnici, je polna doživetij in vznemirljivih izkušenj ob druženju z uveljavljenimi znanstveniki in izvajanju eksperimentov ter obogatena s številnimi zanimivimi dejavnostmi, ki ohranjajo budnost in budijo radovednost. Projekt je bil skrbno pripravljen, primerno promoviran in vzorno izpeljan. 
  • Splošna knjižnica Ljutomer v okviru svoje domoznanske dejavnosti aktivno vabi k zapisovanju lokalnega ljudskega izročila: zgodb, spominov in pričevanj. V sklopu projekta je bila zapisana, izdana in med različne uporabniške skupine razširjena lokalna legenda o zakleti Ani. Knjižnica je pripravila zgodbo tudi v formatu za lahko branje. 
  • Vodstvo Knjižnice Šmarje pri Jelšah z vključevanjem v mednarodne projekte aktivno spodbuja sodelovanje in povezovanje med generacijami znotraj kolektiva ter v odnosu do uporabnikov. Ob tem pa tudi celotno skupnost odpira za sodobnost in drugačnost. Takšen način delovanja je v kolektiv in skupnost prinesel novo dinamiko in svežino.
  • Projekt Knjižnice Lenart je spodbudila tema Tedna kulturne dediščine 2021, ki je v ospredje postavila kulinarično dediščino. Knjižnica se je temi posvetila zelo celovito in ob sodelovanju različnih generacij občanov zbrala pomembno dediščino Slovenskih goric ter jo predstavila na odmevni razstavi in v knjigi. Projekt predstavlja pristop k domoznanski dejavnosti, ki poteka z aktivnim vključevanjem skupnosti in beleži ter ohranja pomemben sklop kulturne dediščine, ki ni samo ozko kulinarična, ampak tudi etnološka in jezikovna.
  • Tudi Knjižnica Trebnje posveča veliko pozornosti zbiranju, ohranjanju in predstavitvi domoznanskega gradiva, pri čemer je za predstavljanje digitaliziranih in izvorno digitalnih vsebin izbrala portal Topoteka, ki se je v takšne namene uveljavil tudi v mednarodnem okolju.

Komisija za ocenjevanje inovativnih projektov knjižnic se je odločila, da v letu 2022 podeli kar tri nagrade: 

  • Knjižnici Lenart za projekt Od pobude Lačni morda? do knjige Ke ‘mo jeli?, 
  • Mestni knjižnici Ljubljana za projekt Bedimo z Leonardom: noč v knjižnici ter 
  • Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota za projekt Katalogizacija judovskih molitvenikov in obrednih knjig iz obdobja od 1779 do 1942.

Povej naprej

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...