Nagrajenci 28. slovenskega knjižnega sejma
Schwentnerjeva nagrada za življenjsko delo: IZTOK ILICH
Publicist, urednik in prevajalec Iztok Ilich je knjigo spoznal iz tolikih plati kot malokdo. Ni bil na izpostavljenih položajih – razen treh let vodenja knjigarne Konzorcij –, a ves čas, kjer je šlo za knjigo, zraven. Delal je v službah – založniških in knjigotrških –, ki so skrbele za boljšo prodajo knjig, ki so bile vedno predrage in v krizi. V neštetih inventurah v založniških in knjigarniških skladiščih je knjige prelagal in prešteval, jih razstavljal in kot knjigarnar tudi prodajal. Predvsem pa je o njih že v študentskih letih začel pisati. Največ v Delu, Naših razgledih, Večeru in Primorskem dnevniku, v revijah Knjiga, Dialogi, Primorska srečanja, Pionir – današnja Gea, Kras, Zvon, Mentor in še kje ter v radijskih oddajah S knjižnega trga se je v dobrih štirih desetletjih nabralo več kot 4000 recenzij in poročil o novitetah. V tem času je nastalo še kakih 50 prevodov in 80 spremnih besed.
Čedalje več je bilo tudi prispevkov o zgodovini in položaju knjige, utemeljenih na delovnih izkušnjah in študiju zgodovinskih virov. Leta 2004 jih je Iztok Ilich povezal v poljudni monografiji Pota knjige – pregledu razvoja pisav, tiska in knjig s poudarkom na mejnikih v slovenskem založništvu in knjigotrštvu. Strokovno terminologijo s tega področja je nato pred petimi leti strnil v 2400 geslih v leksikonu Knjiga. Kot urednik je botroval pri nastanku več kot stotih knjig, nekajkrat tudi kot avtor antologij in soavtor vodnikov za popotnike in raziskovalec vseh starosti. Raziskuje tudi zgodovino in sedanjost kulinarične publicistike na Slovenskem, najnovejši sad raziskovanja razvoja založništva v slovenski kulturni zgodovini pa je lani objavljena monografija Mohor in Korotan. V njej je ob orisu 160-letne zgodovine Mohorjeve družbe, prve slovenske založbe, v ospredje postavil odločilen pomen prizadevanj urednika, pisatelja Frana Saleškega Finžgarja, za njeno preživetje po izgonu iz Celovca, pa tudi med drugo svetovno vojno in po njej.
Najlepša slovenska knjiga:
Književnost
Suntzi, Umetnost vojne
oblikovalec: Pavle Učakar;
Mladinska knjiga
Knjiga Umetnost vojne je tipografska miniatura, ki bralcu preprosto, a zelo učinkovito podaja Sunzijeve zgoščene misli o vojaški strategiji. V formatu kvadrata je oblikovana odločno, neposredno in zelo usklajeno z vsebino, ki jo nosi. Oblikovalčevo zrelost potrjuje izbor materiala, ki s prosojnostjo dodatno približuje vsebino bralcu.
Knjige za otroke in mladino
Fran Milčinski, Butalski grb
oblikovalka: Sanja Janša
ilustracije: Damijan Stepančič
Mladinska knjiga
Knjižica iz zbirke Čebelica: Butalski grb je lucidna interpretacija legendarne zgodbe Milčinskega. Predvsem z ilustracijami, ki v stripovski maniri z duhovito tipografijo nadgrajujejo tekoče besedilo, imenitno stopnjuje dinamiko satire.
Znanstvena in stvarna literatura
Rosvita Pesek, Osamosvojitvena vlada
oblikovalki: Nina Hercog, Mateja Martini, HerzogMartini
Mohorjeva Celovec
V obsežnem zgodovinskem delu Osamosvojitvena vlada je kompleksna struktura bralcu predočena izjemno jasno. V dosledno izpeljanem prelomu je prek rabe tipografije, kompozicijskih principov in izvedbe detajla moč zaslediti natančno načrtovanje odnosov med besedilom, fotografijami in dokumenti, v katere pa žal ni vključen kričav naslov na ovitku.
Umetniške monografije, fotomonografije, bibliofilske izdaje
Tinca Stegovec – grafike in risbe
iz zbirke MGLC
oblikovalec: Robert Žvokelj, DAK
Mednarodni grafični likovni center
Izbor materiala, pregledno strukturirana vsebina knjižnega bloka, skladnost tipografskih detajlov in premišljeno kadriran ovitek s platnicami tvorijo celovit, brez napake realiziran volumen, ki je prepričal žirijo.
Najboljši literarni prvenec: Muanis Sinanović
Muanis Sinanović, rojen leta 1989, v lastni pesniški avtobiografiji jasno pove, kako je zaznamovan s svojimi sandžaškimi koreninami, vendar je to izročilo problematizirano s preprostim, a življenjskim dejstvom, da o njem pravzaprav nima nobenega spomina. Pesmi Štafete okoli mestne smreke imajo osišče v vsakdanjem, ki je pri Sinanoviću združeno z nekakšno beatniško hlastnostjo in splošnim občutkom metafizične praznine – toda ta ni toliko stvar govorca kot sveta, v katerem se je pač znašel, del izročila, ki ga določa mimo njegove volje.
Najboljši mladi prevajalec: Ana Barič Moder
Komisija Društva slovenskih književnih prevajalcev je podelila priznanje za mladega prevajalca za leto 2012 prevajalki Ani Barič Moder za njen prevod dela »Modre cvetke« Raymonda Queneauja. Knjiga je izšla pri založbi Sanje v Ljubljani.