Od Frankfurta in Bologne do novih knjigarn v Sloveniji in naprej
Pred manj kot pol leta, oktobra 2023, je bila Slovenija častna gostja najpomembnejšega svetovnega knjižnega sejma v Frankfurtu. Pred dnevi so se organizatorji, ilustratorji in drugi avtorji vrnili iz Bologne, najpomembnejšega knjižnega sejma za otroško in mladinsko literaturo, kjer je Sloveniji pod okriljem Javne agencije za knjigo RS prav tako pripadla vloga častne gostje. Ta dva dogodka sta (bila) znotraj sedanje generacije slovenskih knjižnih ustvarjalcev unikatna. Frankfurt je Slovenijo postavil na največji mednarodni knjižni oder, kjer so nas z zavidanjem opazovali mnogo večji knjižni narodi, od tistih iz držav nekdanje Jugoslavije naprej, knjižni sejem v Bologni pa je izpostavil širino in kakovost slovenskih otroških in mladinskih ilustracij ter literature, ki se je marsikdaj ne zavedamo niti tisti, ki že dolgo poklicno delujemo v slovenskem knjižnem založništvu.
Otroške in mladinske knjige so tisti knjižni segment, ki je za bralce navadno zanimiv samo določen del življenja: takrat, ko so še mladi in vstopajo v svet knjig, in pa takrat, ko so že odrasli in sami dobijo potomce ter se spet vrnejo med otroške in kasneje mladinske knjige (ter s tem pogosto za nekaj časa tudi v svojo mladost). Ker teh knjig ljudje ne spremljajo ves čas, so tisti, ki so bili mladi pred nekaj desetletji, pogosto (pozitivno) šokirani, do kakšnih sprememb je prišlo na tem področju v zadnjega četrt stoletja.
Mladinska knjiga, največja slovenska knjižna založba, je v tem segmentu že dolgo in tradicionalno močno prisotna (na kar nakazuje že njeno ime). Številni domači ilustratorji že skoraj osemdeset let tlakujejo široko cesto njenih vrhunskih otroških in mladinskih knjig, od katerih so nekatere že davno prešle med klasike in navdušujejo vedno nove generacije mladih. Z revijo Ciciban, v kateri se slovenski otroci redno srečujejo s tovrstnimi pisnimi in likovnimi vsebinami, je Mladinska knjiga ustvarila širok rezervoar, v katerem se kalijo izvirni mlajši pisci in ilustratorji; od tam se odpravijo naprej h kreiranju prvih slikanic, mladinskih knjig in kasneje včasih tudi v prekrasne avtorske in ilustratorske kompilacije, ki predstavljajo ne samo enega od knjižnih temeljev te založbe, temveč tudi enega od temeljev sodobne slovenske knjižne kulture.
Pred leti, zdaj že desetletji, so se na tem knjižnem segmentu začeli pojavljati novi založniki, ki so nastali v tem tisočletju. Do danes jim je uspelo dokazati, da sta otroška in mladinska književnost širok in raznolik prostor, v katerem je dovolj svetlobe še za marsikoga drugega. Založbe Miš, Sodobnost, Sanje, Pivec, Zala, Morfem, Malinc, Grafenauer, Hart, Škrateljc in še katera so si v tem času zgradile lastne ustvarjalne »laboratorije«, v katere so pritegnile tako urednike kot avtorje, ki slovenski knjižni prostor redno bogatijo s kakovostnimi, pa tudi vrhunskimi knjižnimi vsebinami za mlade. Pogled na najbolj izposojano knjižno gradivo kaže, da so tovrstne knjige med najbolj iskanimi in branimi, njihova ustvarjalnost pa je že pred leti pljusknila preko naših meja in je – tudi v Bologni – pomenila priložnost za izvoz, torej prenašanje naših ilustracij ter knjižnih besedil za mlade v tujino.
Nekatere od navedenih založb so v zadnjih letih močno okrepile svojo mednarodno dejavnost in beležijo lepe rezultate: mnoge slovenske slikanice doživijo prevode v tuje jezike, kar daje pospešek nadaljnjemu delu tako založb kot tudi domačih avtorjev. Gostovanje v Bologni z vsem svojim spremljevalnim programom je tako postavilo izvrstno slovensko kulturno okno v svet, skozi katero bo lahko v prihodnosti smuknil še kdo.
Seveda je prodaja knjižnih pravic v tujino samo ena od dejavnosti posameznih slovenskih knjižnih založb, temelj njihovega dela in obstoja še vedno ostaja ustvarjanje vsebin za slovenske bralce. Po odmevnih mednarodnih predstavitvah v Frankfurtu in Bologni je tako treba znova obrniti pozornost v slovenski prostor, ki se sooča z mnogimi sedanjimi in prihodnjimi izzivi, od jezikovne globalizacije do umetne inteligence.
Eden od ključnih kulturnih, še posebej knjižnih prostorov, v katerih se zbirajo ljubitelji knjig, so knjigarne, ki s svojo gravitacijsko silo pritegujejo najbolj navdušene bralce in kupce novih knjig. Na tem področju se je v zadnjem času zgodilo kar nekaj premikov. Pred enim letom je svoja vrata najprej odprla knjigarna Mariborka založbe VigeVageknjige, ki se ponaša s preciznim izborom knjig predvsem majhnih založb. Lani jeseni pa je na ljubljanski Trubarjevi ulici založba LUD Literatura odprla svoj knjigarniški prostor, v katerem redno prirejajo tudi knjižne prireditve.
Letos so se že odprle tri knjigarne s slovenskimi knjigami. ZRC SAZU je v Novi Gorici odprl knjigarno Maks, ki ima tudi kavarno. Pred pomladjo se je na Opčinah odprla knjigarna Librarno, ki je edina na Tržaškem Krasu, ima pa tudi slovenske knjige. Založba Beletrina pa je pred nekaj tedni v Mariboru na reprezentativni lokaciji odprla svojo drugo knjigarno, v kateri lahko dobite širok nabor knjig slovenskih založnikov in doživite srečanja z eminentnimi knjižnimi ustvarjalci.
Logično je, da se poskušajo založbe tudi na ta način približati kupcem, še posebej tistim, ki jih vsakdanje poti peljejo vse bolj stran od knjig. Slovenska kulturna krajina je na področju knjige po kratkem odskoku navzgor med pandemijo spet začela usihati in vsaka od založb skuša storiti, kar lahko, da ohrani svoje bralstvo. Seveda pa morajo ključno prihodnjo vlogo na tem področju odigrati tudi javne kulturne politike.
Naj vam prihajajoča pomlad prinese polno naročje novih knjig!