Prodajati ali ne prodajati, je to vprašanje?
V Sloveniji se od nekaj sto založnikov le peščica njih ukvarja s prodajo avtorskih pravic svojih avtorjev v tujino. Seveda, to ni hvaležen posel, niti to ni pri nas primarna skrb založbe za svojega avtorja, le redki se intenzivno in ciljno ukvarjajo s prodajo pravic v tujino in je to področje prepuščeno bolj ali manj srečnim naključjem. Kar je sicer presenetljivo glede na to, da se pri nas ni nikoli razvila institucija agenta oziroma agencije, ki bi se specializirano ukvarjala le s tem, tako da ob neaktivnosti založnika avtorju ostaja le še samoiniciativnost. Nastopanje na tujih trgih ne nazadnje otežuje tudi težnja k vedno večjemu številu posrednikov, kjer se delo avtorja izgublja med literarnimi agenti, agencijami, uredniki, založniškimi oddelki za nakupe in prodajo pravic ... Poleg tega je s slovensko literaturo samo po sebi v tujini težko prodreti samo zato, ker je pač slovenska. Težko je namreč pokazati na neko diferentio specifico (nismo ne Vzhod ne Zahod, vojne tragedije se nas izogibajo, nismo eksotični itd.). Ampak pri tem se večkrat pozablja na osnovno pravilo – da se namreč ne prodaja oz. prevaja nacionalna kategorija, temveč avtorska. Zato gre veliko bolj za vprašanje, kako na specifičnem in malem knjižnem trgu izluščiti avtorje in knjige, ki jih je vredno tržiti v tujino. In to je lahko prvi korak do uspeha.
Slednje je morda tudi odgovor na to, zakaj so posamični avtorji vendarle mnogokratno prevedeni v tuje jezike, hkrati pa se za tem večinoma skriva prav individualni, avtorjev angažma za tovrstno udejstvovanje. Avtorji, kot so na primer Tomaž Šalamun, Drago Jančar, Andrej Blatnik ali Evald Fliser, za seboj nimajo agencije niti založbe, ki bi ekskluzivno predstavljala njihova dela tujim založnikom, a so vsi po vrsti na voljo bralcem v številnih državah. Kombinacija močnega avtorskega izraza in volje, mreženja, spretnosti ...
Se pa vsakič znova izkaže, da zanimanje za pridobivanje znanja, kompetenc, stikov na tem področju obstaja, in sicer tako s strani založnikov kot avtorjev, prevajalcev, urednikov ... in da glede na ta interes še zmeraj vlada (pre)velik deficit različnih izobraževanj, ki bi podajala znanja za preboj na tuje trge. Ta interes se v zadnjih letih še stopnjuje, saj večina založnikov vedno intenzivneje išče nove možnosti financiranja – tudi v okviru nove evropske perspektive Creative Europe. Ta v svojih razpisih s področja knjige posebej nagrajuje tiste, ki svoje izdane knjige uspejo uspešno prodati tudi na drugih (evropskih trgih) in posebej spodbuja tudi prevode del, ki jim pripade vsakoletna evropska nagrada za literaturo (EU Prize for Literature). Poglejmo na primer evropski razpis – podprogram za literarne prevode, na katerega se vsako leto prijavi več (slovenskih) založb. Poleg po novem vpeljanih upravičenih stroškov za področje promocije in poudarka na digitalni dostopnosti (v obliki e-knjig) imajo več možnosti za pridobitev subvencije prevodi iz manjših v večje jezike (kot slednji so opredeljeni štirje – angleščina, nemščina, francoščina in španščina) ne glede na »lokacijo« založnika.
Izobraževanj, na katerih bi tuji uredniki in založniki osvetlili svoje literarne trge in podelili napotke glede predstavitev slovenskih avtorjev in literature, je pri nas premalo, na seminarjih ali posebej temu namenjenih sejemskih programih v tujini pa le redko sodelujejo slovenski profesionalci. Da pomanjkanje mreženja med deležniki na tem področju obstaja, dokazuje ne nazadnje izjemno pozitivno sprejet mednarodni prevajalski seminar, ki ga letos že tretje poletje organizira JAK. Žal pa so po drugi strani pobude z založniške strani presenetljivo slabo ovrednotene na temu namenjenih razpisih JAK, kjer jim komisije namenjajo tako pičla sredstva, da je vsem dostopno kompetentno izobraževanje s tega deficitarnega področja nemogoče organizirati brez minusa. Kljub temu dobra volja tistih, ki se s tem področjem intenzivneje ukvarjamo, ostaja, in seveda upanje, da se bo s konsenzom o nastopu Slovenije kot osrednje gostje Frankfurtskega knjižnega sejma v začetku naslednjega desetletja to v kratkem vendarle spremenilo.
Zato smo na jesen, v čaru Vilenice, ponovno povabili različne knjižne profesionalce, tokrat specializirane za založniška okolja ZDA, Francije in Madžarske, da v sklopu predavanj podajo čim več zanimivih informacij. Dogodek bo brezplačno dostopen vsem knjižnim profesionalcem!
SLOVENSKE KNJIGE: KLJUČ DO USPEHA V TUJINI
Sklop strokovnih predavanj tujih gostov: Dr. Noah Charney (avtor/agent), Bence Sárközy (agent/založnik) in Aleksandar Grujičić (urednik).
Več na www.airbeletina.si.
Petek, 5. september 2014, 10.00– 14.00 Cankarjev dom, dvorana M 3,4
Dogodek organizira Beletrina, ob podpori JAK. Obvezna prijava na info@zalozba.org.