Štirinajst o treh
Slavko Pregl
Štirinajst o treh
ilustracije: Miha Ha
Miš, 2022, t. v., 71 str., 28,95 €
Kar težko je (nepristransko) pisati o izjemno priljubljenem pisatelju, klasiku mladinske književnosti, kolegu, ki ti je še posebej drag in s katerim si (in nikakor ne edini/edina) v dolgih letih srečevanj, razglabljanj o presežkih, prezrtosti in tegobah mladinske književnosti ter znotraj nje preživetja njenih ustvarjalcev razvil pristno prijateljstvo po peresu. Ni nas malo takšnih, ki si brez Slavkove podpore in modrih misli sploh ne znamo predstavljati domače literarne srenje in si je – če smo že pri tem – niti ne želimo.
Pisatelj, založnik, basnopisec, urednik, ekonomist, nekdanji predsednik tako društva Bralna značka (v njej je močno dejaven še danes, ne nazadnje je bilo doslej tudi po njegovi zaslugi med prvošolčke in šolarje doslej razdeljenih več kot 630.000 sijajnih knjig) kot Društva pisateljev, prvi direktor Javne agencije za knjigo, mož, oče, dedek, izjemen
poznavalec literature in založniškega trga in tudi neumoren pripovednik in satirik, ki z ostrim očesom budno spremlja razmere v družbi in državi. Zadnje čase se na vprašanja, ki ga jezijo ali celo navdajajo z grozo, kot poudarja sam, odziva predvsem s svojevrstno formo basni, za odrasle prispeva tudi kak odmeven roman, toda s srcem je že dobrega pol stoletja (njegov bogat in raznolik opus letos praznuje abrahama) predan mladim bralcem.
Ob njegovih iskrivih, humornih in napetih zgodbah so odraščale cele generacije, ne nazadnje je prav humoren način opisovanja raznih prigod, domislic in nasploh upovedovanja sveta sodobnega najstnika posebnost Slavkovih del. Že njegova prva mojstrovina Odprava zelenega zmaja (1976) z izvrstnimi ilustracijami Marjana Mančka je ponarodela,
po njej so posneli ikonično TV-nadaljevanko, kmalu nato je za Genije v kratkih hlačah (1978) prejel Levstikovo nagrado, in tudi po tej knjigi so posneli TV-nadaljevanko – Geniji ali genijalci, pozneje pa so »genijem posebne
vrste« sledili še Geniji v dolgih hlačah (1985) in Geniji brez hlač (2009).
Naj na tem mestu med mnogimi nagradami in priznanji izpostavim še večernico (Srebro iz modre špilje, 2003), desetnico (Usodni telefon, 2005), častno listino IBBY (Radovedne pravljice, 2014) in red za zasluge za izjemen prispevek k slovenski kulturi in bralni kulturi mladih.
Prava poslastica so njegova nenadkriljiva kratkoprozna besedila – zlasti izstopajo tista za mlajše bralce − v katerih literarni liki doživljajo razne komično obarvane zaplete skozi naivno otroško perspektivo; na misel mi takoj pridejo ravno Radovedne pravljice (2011) z že slovito vnučko Varjo in njenim dedkom, sijajnim poznavalcem otroškega sveta, ali Slaščicarna pri veseli Eli (2014) s sladkosnedno Elo, ki otroško iskrivo zažene svoj slaščičarski posel s podporo družine in prijateljev, ali – če smo že pri tem – kateri koli drug od njegovih malih velikih junakov v svetlem, blagem in upapolnem svetu žlahtnega preglovskega humorja, kar je, kot je poudarila že Marjana Kobe, tako ena največjih formalnostilnih novosti v sodobni mladinski književnosti sploh.
Njegov zadnji literarni zalogaj iz žanra kratke doživljajske proze za drugo triletje OŠ nosi pomenljiv naslov, za katerim se skriva štirinajst hudomušnih zgodbic o treh dobrih prijateljih in sošolcih, Tarasu, Galu in Varji. Knjiga prinaša bralcem v sloviti preglovski maniri vpogled v njihovo šolsko in domače okolje, ki se celotno šolsko leto polni z različnimi prigodami, duhovitimi domislicami, izvirnimi dialogi in prijateljskim zbadanjem, pa tudi razvadami, nerodnostmi in drobnimi zamerami. Vse našteto so gradniki trdnega tovarištva, ki s svojimi vedrimi odtenki barva
tudi odnose z odraslimi, predvsem bližnjimi, starši in starimi starši, v tem kontekstu zame osebno izstopa zlasti duhovito poglavje Babica, dedek in kopalnica o zavezniškem sožitju med babicami, dedki in vnučki.
Besedilo nevsiljivo dopolnjujejo črno-bele navihane ilustracije Mihe Hančiča, znanega predvsem kot avtorja stripov.
Zadnja zgodba napoveduje, da trije prijatelji sploh še niso rekli zadnje. No, pa saj si česa drugega od dragega Slavka v njegovi pisateljski formi niti ne znamo predstavljati.
Nadpriporočam!