Fosilni kapital

Založnik o knjigi

Andreas Malm, švedski okoljski aktivist in profesor na univerzi v Lundu, si je v svojem vplivnem delu Fosilni kapital (s podnaslovom: Vzpon parne moči in izvori globalnega segrevanja) zastavil navidez preprosto vprašanje: Kako je mogoče, da se poraba fosilnih goriv ne zmanjšuje, ampak celo raste, kljub temu da so posledice podnebne krize iz leta v leto bolj uničujoče?

Osnovna teza te obsežne knjige je, da moramo odgovor iskati pri začetkih – v vzponu parne moči in fosilnih goriv v času industrializacije. Po prevladujočih razlagah je bil prehod od vodne moči, ki je poganjala prve tekstilne obrate, k moči parnih strojev nujnost – premog in para naj bi bila preprosto cenejša in učinkovitejša od človeških rok in vodnih koles.

Nasprotno pa Malmova študija pokaže, da je bila odločitev za parni pogon neracionalna. Ni šlo za ekonomsko ali tehnološko nujnost, temveč za sredstvo, s katerim si je kapital podredili delovno silo in se obenem osvobodil odvisnosti od okolja ter geografskih danosti. Usodna zveza med fosilnimi gorivi in kapitalizmom je po Malmovem mnenju posledica razrednih bojev v Angliji 19. stoletja. Njegova izčrpna analiza številnih primarnih in sekundarnih virov, zgodovinskih in strukturnih dejavnikov, pojasnjuje tudi to, zakaj prosti trg danes ne more zagotoviti prehoda k obnovljivim virom energije, ter prepričljivo pokaže, da razmerja moči, ki so bila utemeljena in zgrajena na izkoriščanju zalog fosilnih goriv po vsem svetu, ostajajo nespremenjena tudi v 21. stoletju, ko je vlogo največjega »dimnika sveta« prevzela Kitajska.

Soočenje s premnogimi katastrofalnimi ujmami od prebivalcev toplogrednega planeta Zemlja zahteva, da se spoprimemo z neizprosno logiko kapitala, ki človeštvo in naravo upravlja v abstraktnem prostoru in času samo zato, da bi si zagotovila presežno vrednost.

Družbena razmerja moramo postaviti na novo, na drugih in drugačnih temeljih, pravi Malm v Fosilnem kapitalu, obsežnem delu, ki s svojo prepričljivo historiografsko in teoretsko substanco prinaša brezprizivno tezo o tem, zakaj je kapitalizem utemeljen na fosilnih gorivih in zakaj je edini krivec za ekološko kataklizmo.

Knjiga je obenem tudi koristna polemika proti današnjim liberalnim eko politikam in modnim teorijam o antropocenu, ki krivdo za vremenske katastrofe pripisujejo kar homo sapiensu nasploh (ne pa, denimo, angleškim industrialcem, ki so nas pahnili na to pot).