Spomin zlatih ribic
Monique SchwitterZaložba | LUD Literatura |
Zbirka | Stopinje |
Leto izdaje | 2018 |
ISBN | 978-961-7017-10-6 |
Naslov izvirnika | Goldfischgedächtnis |
Leto izdaje izvirnika | 2011 |
Prevod | Tina Štrancar |
Spremna beseda | Tina Štrancar |
Urejanje | Gaja Kos, Tina Kozin |
mehka vezava
23 x 14 cm
260 g
162 strani
Tip knjige
kratka proza
Kategorije
leposlovje > kratka proza
švicarsko leposlovje
O knjigi
Monique Schwitter (1972, Zürich) velja za mojstrico kratke proze. Nekdanja igralka, ki so jo poznali na vseh pomembnejših odrih v Avstriji in Nemčiji, si je literarno pot utrla leta 2005 z zbirko kratkih zgodb Wenn’s schneit beim Krokodil (Če bo snežilo, pri krokodilu). Njen drugi roman Eins im Andern (Drug v drugem), ki je izšel leta 2015, je med nemškimi, avstrijskimi in švicarskimi kritiki požel velik uspeh, uvrstil se je v ožji izbor za Nemško književno nagrado (Deutscher Buchpreis 2015) in prejel Švicarsko književno nagrado (Schweizer Buchpreis).
Recenzija Bukla
zbirka Stopinje
Prevodna zbirka kratkih zgodb Stopin je je bogatejša za tri nove knjižne nas love. Avtorica prve knjige, Zvezanec, je pomembna avstrijska pisateljica Ilse Aichinger (1921– 2016), ki je kljub relativno skromnemu opusu opazno zaznamovala avstrijsko književnost. Pričujoča zbirka, prevedena po drugem zvezku pisateljičinih zbranih del, prinaša njene zgodbe iz povojnega obdobja 1948– 1952. To se odraža tudi v njihovem duhu, posebno mesto med njimi pa ima gotovo (nagrajena) Zrcalna zgodba, napisana v drugi osebi ednine. Avtorica jo je pisala kar leto dni in pol (zgodba ima približno deset strani), v njej pa na izviren način obrnila normalen tok življenja, ki ga je začela s smrtjo, potem pa ga odvrtela proti rojstvu. Avtorica druge knjige je švicarska pisateljica in igralka Monique Schwitter (1972), ki velja za mojstrico kratke proze in je prejemnica številnih literarnih nagrad. Zbirka Spomin zlatih ribic se, kot pokaže že naslovna zgodba o njenem očetu, zdi preprosta in nedolžna, vendar na neki točki lahko preskoči v dramatični ton, s čimer pisateljica pokaže, da je lahko življenje zelo nepredvidljivo. Tretjo knjigo pa je prispevala poljska pisateljica Magdalena Tulli (1955), pri čemer tako njen priimek kot naslov zbirke Italijanski salonarji nista naključna, saj je njena mama Poljakinja, ki je preživela koncentracijsko taborišče, njen oče pa Italijan. Ta podatek je pomemben za vsebino knjige, saj je pisateljica v njej naredila obrat k večji avtobiografskosti, ki jo prevevajo odraščanje v dveh jezikih in razpetost med Varšavo in Milanom, upodabljanje mladost niške napetosti v šestdesetih letih prejšnjega stoletja na Poljskem, soočanje z materino boleznijo itn. Delikatesne knjige za ljubitelje kratkih zgodb!
Samo Rugelj, Bukla 141
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.