Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0

Knjiga zelí za dušo in telo

Sándor Márai
Knjiga zelí za dušo in telo

Zaradi različnih vzrokov v Buklini spletni knjigarni te knjige ni možno kupiti.
Za več informacij se obrnite na založbo (v kolofonu levo) ali v kako drugo knjigarno.

Založba Totaliteta
Leto izdaje 2018
ISBN 978-961-94315-7-3
Naslov izvirnika Füves könyv
Leto izdaje izvirnika 1943
Prevod Timea Kočiš
Urejanje Valentina Smej Novak

Tehnične lastnosti
mehka vezava
19 x 11,5 cm
300 g
202 strani
Tip knjige
priročnik
Kategorije
osebna rast, duhovnost in ezoterika
šport in zdravje > zdravo življenje in alternativna medicina
madžarsko leposlovje

Povej naprej

Založnik o knjigi

Ta knjiga ne želi nič drugega kot številne druge knjige, ki so v daljni in nedavni preteklosti govorile o usodi človeka v svetu. Pisatelj bi rad z njo povedal, kako je treba bivati, jesti, piti, spati, biti bolan in ostati zdrav, ljubiti in se dolgočasiti, se pripravljati na smrt in se sprijazniti z življenjem.

Knjigo kratkih nasvetov za dušo in telo, napisano leta 1943, je Sándor Márai posvetil svojim vzornikom Seneki, Epiktetu, Marku Avreliju, Montaignu in vsem stoikom, ki so mu nudili uteho, ko je ni našel na svetu. Današnji bralci v Máraievi domovini Madžarski Knjigo zelí za dušo telo vedno znova berejo in podarjajo, saj dve stotini zeli pomagata, če koga boli srce ali se sprašuje, kako živeti. 

Recenzija Bukla

Madžarski pisatelj Sándor Márai (1900–1989) v slovenščini ni neznan, saj imamo prevedene njegove tri romane Sveče so dozorele, Ljubimec iz Bolzana in Esterina zapuščina, sedaj pa smo dobili še njegovo neleposlovno knjigo iz leta 1943, v kateri se je poklonil svojim intelektualnim vzornikom od Marka Avrelija, prek Seneke in Epikteta, do Montaigna ter bralcu v 202 kratkih besedilih predstavil svojo lastno filozofijo življenja. V njej na različne načine zagovarja prepričanje, da je treba živeti (in pisati) tako, kot da je vsako dejanje ali pisanje naše zadnje, torej tako, kot da bo na koncu zadnje zapisane povedi piko postavila smrt, pri tem pa človeškemu življenju lahko da vred­nost samo namen, ki služi drugim ljudem. »Nihče ne more sedeti na cvetočem travniku kot bikec Ferdinand in nekaznovano vohati čudovite cvetlice. Človek si, torej moraš živeti na človeški način in med ljudmi.« Življenje kot večno potovanje, zaradi česar si – tako Márai – ni smiselno zgraditi hiše in razmišljati, da lahko z vrha svoje kariere opazuješ svet, saj moraš biti v nenehnem pogonu in pri svojem početju ter delu, pri tem pa ti poleg spretnosti, sposobnosti, znanja in izkušenj pomaga tudi božja vrlina, imenovana potrpežljivost.

Samo Rugelj, Bukla 147

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...